Tudi v Varšavi ima Slovenija močno zasedbo. Foto: Reuters
Tudi v Varšavi ima Slovenija močno zasedbo. Foto: Reuters

Prvenstvo, ki ga bo tokrat tretjič gostila Poljska, bo potekalo v legendarni dvorani Torwar, ki leži ob nogometnem stadionu tamkajšnjega prvoligaša Legie in je prvotno bolj mišljena kot dvorana za glasbene koncerte. Vrsto let je tudi domača dvorana hokejskega kluba iz porestolnice Mazowsze. So pa v dvorani, ki sprejme dobrih 6.000 gledalcev, priredili tudi že evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. Med evropskim košarkarskim prvenstvom, ki ga je Poljska gostila pred osmimi leti, pa je v tej dvorani Slovenija za uvod premagala Veliko Britanijo in Srbijo ter nato izgubila s Španijo.

Nedvomno je to športna dvorana, ki ne spada med najboljše in najmodernejše na Poljskem, kjer so v preteklih letih gostili skorajda vsa pomembnejša evropska prvenstva v moštvenih športih. Ob koncu poletja pa bodo na Poljskem na prvenstvu stare celine, denimo, tudi odbojkarji, ki pa bodo v Varšavi opravili le otvoritveni večer, in to kar na osrednjem nogometnem stadionu.

Poljska je prvenstvo dobila, ker praznuje 60-letnico obstoja tukajšnje judo zveze. Dvakrat so se najboljši evropski borci na tatamijih že ustavili v državi, ki premore kar 40 milijonov prebivalcev. V Varšavi jih je slaba dva milijona. Tedaj sta bila gostitelja Gdansk in Vroclav, ki se v devetdesetih prejšnjega stoletja in na prelomu tisočletja še nista ponašala z zdajšnjimi objekti, na katere so Poljaki lahko zares ponosni. V najboljših letih poljskega juda sta bili to prvenstvi, ki bi tudi danes povsem zapolnili precej večje dvorane, kot je Torwar. Zdaj so namreč časi, ko bodo gostitelji veseli prav vsakega odličja.
Po uspehih so trenutno namreč Poljaki precej dlje od naših borcev, ki so nase prvič zares opozorili pred natanko 15 leti na domačem prvenstvu v Mariboru. Od tedaj se niti enkrat z nobenega prvenstva stare celine slovenski judoisti niso domov vrnili brez medalje. Takega primera v našem športu v drugih disciplinah ni.

Tudi tokrat, pa čeprav je doma ostalo kar nekaj poškodovanih judoistov, je v naši osmerici nekaj imen, ki bodo merila visoko. Nedvomno pa najviše seže Tina Trstenjak, ki je med redkimi športniki na svetu, ki so hkrati tako olimpijski kot svetovni prvak in za nameček še najboljši na svoji celini. Tina bo v petek branila svoj evropski naslov iz lanskega Kazana. V zadnjem obdobju pa je Celjanka domov prinesla že sedem velikih medalj.

Slovenski judoisti bodo v teh dneh lovili 43. medaljo na evropskem prvenstvu. Morda dočakamo tudi enajstega posameznika z evropsko medaljo. Začetnik med zbiralci je bil žal že pokojni Stanko Topolčnik, ki je v moški konkurenci na svojega naslednika čakal natanko štiri desetletja. Večji del medalj pa je osvojil izjemno uspešen rod ženske slovenske vrste, kjer je na vrhu po številu medalj Lucija Polavder, ki ima doma kar osem evropskih medalj. Dvakrat je bila tudi na vrhu zmagovalnega odra, kamor so stopili še Urška Žolnir, Raša Sraka Vuković, Tina Trstenjak in Rok Drakšič. Iz tega kvinteta je v Varšavi le Trstenjakova, na svoje priložnosti pa bodo v teh dneh čakali člani generacije, ki se spogleduje predvsem s Tokiem 2020.