Pot v južni steni gore Aguja Poincenot (3002 m) sta začela plezati že leta 2022, a ju je ustavil skalni podor. Lani sta tudi nameravala plezati po tem skorajda monolitu, a ju je ustavilo slabo vreme, tretjič pa jima je le uspelo.
Za uspešen vzpon sta potrebovala približno 30 ur efektivnega plezanja, v steni sta trikrat bivakirala, poroča Planinska zveza Slovenije.
V Argentino sta odpotovala v sredini januarja, a sta lahko šele proti koncu februarja izkoristila vremensko okno in v južni steni Poincenota preplezala smer, ki sta jo ocenila s 6c, A3, 750 m (500 m nove smeri).
"V sozvočju s spremembami, ki so se nama v ciklu trajanja tega projekta dogajale, in z zgodovino najine naveze sva se odločila smer poimenovati Pot. Kot vedno je bilo tudi tokrat vredno čakati," je ozadje poimenovanja smeri za spletno stran pzs.si pojasnil vodja odprave Luka Krajnc.
"V tretje gre rado, pravijo, zato sva sredi januarja letos ponovno odšla patagonskemu poletju naproti. Prvo krajše vremensko okno je obetalo zelo nizke temperature, zato sva se odločila za bolj snežno uverturo in splezala legendarno Whillansovo rampo na Poincenot, ki naju je seznanila s prehodi v zgornjem delu stene ter sestopom prek vzhodne strani. Najin motor je ponovno deloval kot namazan in komaj sva čakala, da vremenska napoved pokaže kakšno slikico sončka z manj vetra," je med drugim pojasnil Krajnc.
"Največji izziv Poti je bil najprej verjeti, da je v srednjem delu mogoče najti prehod v navidezno skoraj neprehodnem terenu. Občutek na vrhu je bil neverjeten in zadovoljstvo veliko," je dodal Lindič.
Celjska alpinista sta skupaj preplezala na stotine smeri v vseh letnih časih. Lani sta 20 let prijateljstva kronala s prvenstveno smerjo Lepotica in zver v severni steni Rjavine, najtežjo dolgo skalno smerjo v slovenskih gorah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje