Fotografija tik pred rušenjem. Izvajalec je že končal rušenje zunanjega bazena, trenutno potekata rušenje objekta ob Bleiweisovi cesti in izvedba varovanja gradbene jame. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Fotografija tik pred rušenjem. Izvajalec je že končal rušenje zunanjega bazena, trenutno potekata rušenje objekta ob Bleiweisovi cesti in izvedba varovanja gradbene jame. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Gre za težko pričakovan nov moderen plavalni center, ki so ga ljubljanske oblasti odlični plejadi Ilirijinih plavalcev, med katerimi so najbolj izstopali svetovni rekorder Peter Mankoč, pa olimpijca Jernej Godec in Anže Tavčar, obljubljali že pred dvema desetletjema in pol.

Takratna županja Vika Potočnik je temeljni kamen za nov bazen položila že leta 1999, stalni dogovori glede projekta pa so se nadaljevali v naslednjih letih. Projekt je vnovič začel dobivati podobo leta 2008 in bo po dodatnih 15 letih končno tudi realiziran.

Kopališče Ilirija je bilo odprto spomladi 1929 in bilo takrat eno najmodernejših v Evropi. Zadnja celotna sanacija je bila opravljena leta 1974, zadnja večja prenova pa je na do takrat že popolnoma dotrajanem objektu potekala leta 2016.

Zdaj se končno uresničuje zamisel o gradnji Športnega centra Ilirija. Tam bodo poleg pokritega olimpijskega bazena in trenažnega bazena z vsemi spremljajočimi prostori tudi Muzej Stanka Bloudka, večja dvorana za rekreacijo, odbojko in košarko, manjša dvorana za gimnastiko, aerobiko in fitnes in dvorana za borilne športe.

S tem bo objekt še naprej namenjen plavanju in drugim dejavnostim, ki so potekali na zdaj že nekdanjem kopališču. Objekt pa bo imel tudi veliko podzemno garažo. Ostal bo tudi del legendarne Ilirije iz leta 1929, saj bo novozgrajeni objekt ohranil pročelje sedanje stavbe, z oživitvijo Lattermanovega drevoreda pa bo dobil novo povezavo s parkom Tivoli.

Kot pišejo na MOL-u, projekt predstavlja tudi enega prvih javnih objektov v Sloveniji, ki ustreza merilom skoraj samozadostnih stavb. Osnovni sistem je zasnovan na geotermalni energiji, ki bo omogočala ogrevanje in hlajenje stavbe, obenem pa sledi modernim smernicam, saj gre za obnovljive vire energije. Projekt je vreden več kot 40 milijonov evrov.