Prebivalci slovenskega športnega naroda so zelo muhasti. Če gre ekipi dobro, potem se gnetejo pred vhodi in razprodajajo tribune, če ne, pa peščice samevajo na tribunah. Ta fenomen je čutiti na tekmah košarkarjev Olimpije, tudi slovenske nogometne reprezentance in rokometašev Celja. Prave klubske kulture, kulture navijanja, v Sloveniji ni, je le kultura športnih navdušencev.

Planica najsvetlejša izjema
Nekaj redkih izjem sicer je, denimo nogomet v Mariboru pa tudi Planica. Če so zlati časi Kranjske Gore in pohorske lisice stvar preteklosti, pa je v Planici ne glede na uspešnost slovenskih skakalcev vsako leto več kot 50.000 ljudi. Največja letalnica na svetu je kljub gnečam na cesti še vedno izjemen magnet za gledalce.

Tudi v 3. angleški ligi po 25.000 gledalcev
V tujini je drugače. V konzervativni Angliji, kjer ljudje verujejo v nogomet in v soboto hodijo k maši, navijajo ne glede na okoliščine. Puristi sicer pravijo, da se v novem tisočletju, v skomercializirani dobi, to spreminja. Da gredo tudi navijači s trebuhom za kruhom in raje kupijo majice Cityjevega Robinha in Chelseajevega Drogbaja kot pa šal svojega lokalnega kluba. A stadioni so na Otoku redkokdaj prazni. Tudi ko sta Leeds in Manchester City padla v tretjo angleško ligo, je bilo povprečno na njunih tekmah več kot 25.000 gledalcev.

Gledalci s Safino zapustili igrišče
Kot drugje v Sloveniji je bilo tudi v Portorožu na teniškem turnirju zaznati podoben trend obiskovanja športnih prireditev. Dinara Safina je že prvi dan največjega slovenskega teniškega turnirja napolnila tribune osrednjega igrišča v Portorožu. To se na dozdajšnjih štirih turnirjih še ni zgodilo. Takoj po dvoboju Safine je na stadionu igrala Maša Zec Peškirič, 101. igralka sveta in tretja najboljša Slovenka. Čeprav so vstopnice veljale za ves dan, torej za vse dvoboje, so z osrednjega igrišča skupaj s Safino odšli tudi gledalci.

Pomembno je biti prvi na svetu
Katarina Srebotnik, ki letos sicer ne tekmuje ob slovenski obali in ni najbolj karizmatična igralka v karavani, je bila v zadnjih letih vedno med 20. in 30. mestom na svetu. Velenjčanka je ena najuspešnejših slovenskih športnic, če bi gledali le zaslužek, pa sploh, a portoroški stadion je bil poln le ob njenih polfinalnih in finalnih dvobojih. Ljudje ne hodijo gledat dobrega tenisa, ampak Dinaro Safino. Ne ker dobro igra, ampak ker ustvari dogodek. Kaže, da ko prideš v vas, je veliko pomembneje biti prvi na svetu kot pa glavni na vasi.