Rekord je bil postavljen sredi meseca v Braziliji. Foto: Tilen Ceglar
Rekord je bil postavljen sredi meseca v Braziliji. Foto: Tilen Ceglar

Prejšnji državni rekord je znašal 510 kilometrov, kolikor je leta 2019 uspelo preleteti Primožu Suši. Ob tej priložnosti je Tilen Ceglar delil svoje vtise.


V jadralno padalskih krogih je pokrajina Sertão na severovzhodu Brazilije znana po dolgih preletih, saj ekvatorialni vzhodni veter pasat omogoča konstantni hrbtni veter in s tem povečuje povprečno hitrost letanja. Slovenski padalci smo praktično vsakoletni lovci na rekordne prelete in tudi tokrat smo se v prvi polovici oktobra v Brazilijo odpravili Andrej Erznožnik, Stanislav Bajt, Primož Suša, Tom Slejko (vsi Klub Letalcev Vrhnika), sam sem član kluba Metulj Rimske Toplice.

Letenje z jadralnimi padali v Sertãu poteka malce drugače kot pri nas. Eno uro po sončnem vzhodu (6:00) so piloti že na letališču, kjer se pripravijo na vzlet s pomočjo vitle, ki je montirana na avto. Z Atlantika pasat prinaša vlažen zrak, ki sproža termiko (vzgornjik) že med šesto in sedmo uro zjutraj. V tem času vzletajo prvi padalci in na vitlo pridobijo med 400 do 800 metri višine nad terenom, odvisno od jakosti vetra. Potem sledi težaven jutranji del do približno 10. ure, saj je termika običajno šibka in višine so nizke. Skozi dan se razmere bistveno izboljšujejo in višina oblakov se proti koncu dneva dvigne tudi več kot 3000 metrov, kar omogoča hitro letenje med vzgornjiki. Na koncu pa ni neobičajno, da jadralni padalci pristajamo ob sončnem zahodu, ki je okoli 17.30, le 15 minut pozneje nastopi trda tema.

V prvem tednu oktobra smo imeli slovenski jadralni padalci relativno šibek veter, ki je omogočal polete do 400 km. Osebne rekorde sta postavila Stanislav Bajt (330 km) in Tom Slejko (280 km). V drugem tednu so se razmere izboljševale in Andreju Erznožniku je uspelo preleteti 209 km, Primož Suša je pa prvi med našimi prekoračil mejo 400 km. Na takšni odpravi se običajno čaka na pravi dan, ko so razmere ugodne in veter močnejši. Tako se vse upe polaga v zgolj en ali dva dobra letalna dneva.

Na zadnji dan odprave je bila vremenska napoved pravšnja za prelete preko 500 km in takrat mi je uspelo prebroditi težavni jutranji del leta in hkrati vzdrževati veliko povprečno hitrost (več kot 50 km/h). Tako sem po 10 urah in 32 minutah letenja pristal tik pred sončnim zahodom oddaljen 529,1 km od vzletne točke, kar je pomenilo nov državni rekord v prostem preletu z jadralnim padalom.

Tilen Ceglar