Dobila ga je za izjemen prispevek olimpijskemu gibanju.

Pred njo sta ga od Slovencev prejela Miro Cerar in Leon Štukelj leta 1984 ter posmrtno Janez Kocijančič 5. junija 2020. Na slovesnosti v Olimpijski hiši v Lozani so bili številni visoki gostje na čelu s predsednikom MOK-a Thomasom Bachom.

"Sem brez besed, globoko počaščena in ponosna, da sem dobila tako visoko priznanje olimpijskega gibanja, in to iz rok mojega prijatelja. Moja športna pot je dolga in lepa, imela sem štiri različne športne družine. V Mednarodnem svetu arbitražnega razsodišča za šport (ICAS) sem od ustanovitve leta 1993, to je 29 let, v Mednarodni drsalni zvezi (ISU) 38 let v različnih vlogah, v slovenski in jugoslovanski drsalni zvezi sem bila 54 let, 29 let pa v Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS)," je v zahvali dejala Andree Prosenc.

V 20-članskem ICAS-u, vodstvenem organu Mednarodnega arbitražnega razsodišča za šport (CAS), je bila do leta 2001 edina ženska, do leta 2015 pa je ta organ postal prvi v olimpijski družini, ki ima enakopravno zastopana oba spola. In tudi boj za pravice žensk v športu je v nagovoru poudarila Andree Prosenc, ki je podpredsednica ICAS-a.

V svoji dolgoletni funkcionarski karieri je bila tudi članica predsedstva Mednarodne drsalne zveze, v vlogi tehnične delegatke pa je imela pomembno vlogo v umetnostnem drsanju na olimpijskih igrah v Torinu 2006 in Sočiju 2014. Kot mednarodna sodnica najvišje stopnje je od 1974 dalje sodelovala na številnih evropskih in svetovnih prvenstvih ter OI v Sarajevu (1984), Calgaryju (1988), Albertvillu (1992) in Naganu (1998).

Andree Prosenc, rojena leta 1943, je bila do leta 2018 edina članica izvršnega odbora OKS-a, ki je bila na tem položaju od njegove ustanovitve. Leta 1991 je prejela Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko državno priznanje za šport.