Proga je dolga 217 kilometrov (135 milj) in poteka od najnižje točke zahodne poloble Badwater Basin do cilja, ki je 2548 metrov visoko na gori Whitney.

Ko smo se v motelu blizu kraja Lone Pine pogovarjali z mladima francoskima turistoma, sta potrdila, kar smo že vedeli. V Dolini smrti turisti zapustijo avtomobil le takrat, ko se želijo fotografirati. Dolina je namreč najbolj vroč predel na svetu, v njej se julija temperature povzpnejo tudi do 57 stopinj Celzija. In kljub nižji zračni vlažnosti je občutenje vročine še vedno peklensko.

"Sem pripravljen, adrenalin narašča, želim si, da se tekma čim prej začne. Seveda sem nervozen kot pred vsakim ultratekom. Počutim se, kot da sedim v čakalnici in čakam na zobozdravniški pregled. Niti tam ne veš, kaj te zares čaka," nekaj ur pred začetkom svoja občutja opisuje Mirko Miklič.

Organizator Chris Kostman iz AdventureCorps pa dodaja, da so po dosedanjih izkušnjah tekači na progo dobro pripravljeni, več težav z vročinsko boleznijo in dehidracijo imajo spremljevalci. Nujno je upoštevati dve pravili; s seboj imeti dovolj in še več vode, iz avtomobila pa nikoli stopiti brez pokrivala.

Pionir teka Badwater je Al Arnold, ki je progo od Badwater Basina v narodnem parku Death Valley (87 m pod morsko gladino) do gorskega prehoda Whitney Portal pretekel leta 1977. To je bil njegov tretji poskus, v prvih dveh so ga premagale surove razmere skalnate puščave Doline smrti. Deset let pozneje je AdventureCorps organiziral prvi uradni vzdržljivostni tek Badwater. Udeležili in tudi uspešno končali so ga štirje udeleženci.

Miklič je drugi Slovenec, ki se spoprijema s to izjemno naporno tekaško preizkušnjo. Dušan Mravlje je z njo uspešno opravil dvakrat, leta 2000 je zasedel 2. mesto, 2006 pa 12. Po Dolini smrti se bo letos podalo 100 tekačev iz 26 držav, domačini so iz 25 ameriških zveznih držav. 60 tekačev je moških, 40 žensk. Razdeljeni so v tri skupine. Prvi začnejo teči ob osmi zvečer po pacifiškem času, drugi ob devetih, zadnji, po rezultatih najhitrejši tekači, pa ob desetih. Proga ima več zahtevnih vzponov.

Prvi se začne na 59. kilometru pri kraju Stovepipe Wells, kjer čaka tekače 30-kilometrski vzpon do Towne Passa, najvišje točke proge (1511 m). Drugi jih pričakuje na 117. kilometru, od kraja Panamint Springs do prelaza Panamint (Panamint Pass). Zaradi obilnega junijskega deževja je del doline še poplavljen, cesta proti Lone Pine, vstopni točki na goro Whitney, pa neprevozna. Zadnja četrtina proge je zato speljana mimo kraja Olancha. So pa organizatorji poskrbeli, da je tudi spremenjena trasa po dolžini in zahtevnosti enaka prejšnji. Kako se bodo ultramaratonci spopadli z vročino in progo, bomo izvedeli čez 48 ur, kolikor je časovni limit proge. Premagati morajo 4450 m skupne nadmorske višine.

Mirka Mikliča na progi spremljajo partnerka Mojca Žlender, sin Gorazd in fizioterapevt Radovan Ribič. Z njim je tudi ekipa RTV Slovenija, TV Maribor. Novinarka Irena Bedrač in snemalca Danilo Plazovnik in Borut Krois o podvigu pripravljamo dokumentarni film, ki bo premierno predvajan konec oktobra.