Natanova daljnovidnost je omogočila razvoj proge na reki Savi, ki je še danes edini naš športni objekt, sposoben gostiti tekmovanja najvišjega ranga. Foto: www.alesfevzer.com
Natanova daljnovidnost je omogočila razvoj proge na reki Savi, ki je še danes edini naš športni objekt, sposoben gostiti tekmovanja najvišjega ranga. Foto: www.alesfevzer.com

V tekmovalni šport je vpeljal sodobne materiale in oblike čolnov, so sporočili iz Kajakaške zveze Slovenije.

Bernot je bil devetkrat prvak Jugoslavije v kanuju dvosedu na divjih vodah, bil pa je tudi nosilec srebrne medalje s svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah v C2 leta 1963.
Med letoma 1964 in 1965 je bil selektor jugoslovanske reprezentance v kajaku in kanuju na divjih vodah.

Neizbrisen pečat na športu
Bernot je v letih, ko je končal tekmovalno kariero, s svojimi vizijami, neutrudno voljo do dela in pomoči kajakaškemu športu močno prispeval k vzponu slovenskega kajakaštva. Današnja podoba Kajak kanu kluba Ljubljana, katerega zasnovo je postavil prav on, se naslanja na njegovo dediščino. Čolnarne, ki jih je načrtoval in postavil, so služile svojemu namenu skoraj 50 let.

Njegove zasluge za razvoj na reki Savi
Tudi znameniti stolp v Tacnu, ki še danes kraljuje nad progo, je bil v veliki meri njegovo delo in zasnova. Njegova daljnovidnost je omogočila razvoj proge na reki Savi, ki je še danes edini slovenski športni objekt, sposoben gostiti tekmovanja najvišjega ranga, so še sporočili s KZS-ja.