Sandi Škvarč jih je obiskal v Portorožu, Izoli in Kopru ter povzel nekaj vtisov o tem, kako so preživeli športno karanteno in s kakšnimi načrti se podajajo v prihodnost.

Športniki na morju so na prvi pogled daleč najvarnejši pred okužbo, vseeno so delili usodo vseh, ki jih je pandemija prikovala v domače okolje. Ne nazadnje tudi zaradi dejstva, da spadajo v rang športov z večjo mero tveganja. Temeljni pomislek z zornega kota preprečevanja širjenja okužb je bil tudi sam prihod v klubske prostore oziroma druženje s sotekmovalci.

Postopno odpiranje morja tudi za športnike je olajšanje za vse, ki so v preteklem mesecu trenirali doma, brez stika z vodo in vetrom, ki sta njihova osnovna elementa. Ukrepe je sprostila vlada, dodatno tudi nekatere občine.

Izolan Vasilij Žbogar je priznal, da je zanj dan brez morja izgubljen. "V prejšnjih dneh sem že bil na vodi, že sem jadral, jaz imam škrge, tako da uspem biti dosti časa na obali," se je sprva pošalil. Nadaljeval je: "Mi smo doma na vodi, to je za nas dobra novica, da lahko začnemo tudi treninge, sicer je to nekako šele na pol poti, kajti gre za individualne športe. Kot veste, imamo tudi zelo dobre jadralce v dvojicah, ti trenutno še ne smejo jadrat, tudi za njih iščemo rešitve, da bi lahko čim prej tudi oni šli na vodo."

Vasilij trenira v enojcu, pravzaprav je to uradno še vedno jadranje za rekreacijo oziroma za stik s športno panogo. Pravi trenažni procesi naj bi se začeli šele ob nadaljnjem rahljanju ukrepov.

Nanje nestrpno čaka tudi naša olimpijska posadka v razredu 470 Tina Mrak in Veronika Macarol. Ob dejstvu, da tekmujeta v dvosedu, je zanju dodatna težava tudi v tem, da je prva iz piranske, druga pa iz koprske občine. Ampak to je le eden od nesmislov, ki jih vidi njun trener Tomaž Čopi. "Jadranje na morju je neka specifika in ga ne moremo primerjati z nobenim drugim športom in zame je kar veliko nesmislov ... Če je kje izolacija, je to na morju. Enosedi gredo lahko na morje, dvosedi pa, glede na to, da onidve nista iz skupnega gospodinjstva, po teh napotkih v bistvu ne moreta jadrati."

Na suhem ostaja tudi veslač Rajko Hrvat. Čeprav sta ukrepe sprostili tako vlada kot njegova matična občina, veslaška zveza še ni prižgala zelene luči. Trening na domači napravi za veslanje in tek po okoliških poteh sta za vrhunskega športnika zgolj neke vrste rekreacija. "Vstop v čoln bo res malo tako neprijeten občutek, kakšen kilometer bo tako na začetku, potem pa se bodo začeli že prvi žulji, to manjka. Se že pripravljam na to." Hrvat upa, da bo letos vsaj kakšno tekmovanje: "Odpoved olimpijskih, potem smo imeli B-plan, da bi bilo svetovno letos na Bledu, žal so prejšnji teden še to odpovedali, zdaj čakamo na evropsko v Poznanju, to je edino mednarodno tekmovanje, če bo letos. Potem bomo videli, če bo kaj v Sloveniji, kakšno državno prvenstvo, upamo, da bo vsaj nekaj, da ne bomo ravno zastonj trenirali. Kar bo, bo, za vse bo enako."

Nasmejan do ušes pa je v teh dneh športnik prihodnosti, kajtar Toni Vodišek. Včeraj je v koprski Žusterni znova razprl svoje padalo in se ob maestralu pognal v vodo. "Čakal sem to, končno smo tukaj, oče je dal dovoljenje, smo dobili tudi dovoljenje od občine, tako da gremo na vodo z veseljem. Tako lepo se nisem počutil že res dolgo."

Več v spodnji oddaji.