Branko Tamše kot gledalec na tekmi državnega prvenstva med Gorenjem in Maribor Branikom. Foto: Meta Zoran/TV Slovenija
Branko Tamše kot gledalec na tekmi državnega prvenstva med Gorenjem in Maribor Branikom. Foto: Meta Zoran/TV Slovenija
Branko Tamše
Tamše je v Celju pustil močan pečat. Foto: www.alesfevzer.com
Tamše ima po odhodu iz Celja čas tudi za kostanj

Med drugim si je v četrtek zgolj kot gledalec ogledal tekmo 6. kola državnega prvenstva v svojem Velenju, obračun med Gorenjem in Mariborom.

Tam smo se z njim pogovarjali o prekinitvi sodelovanja s Celjem, uspehih, ki jih je doživel na njegovi klopi in o novih izzivih.


Branko Tamše, popolnoma mirno ste spremljali srečanje Velenja in Maribora. Kako je po dolgem času biti gledalec tekme državnega prvenstva?
Vesel sem, čisto sproščeno spremljam tekmo, brez kakršnih koli obremenitev. Sem navaden gledalec. Uživam v rokometu, ob potezah igralcev obeh ekip, tako da sem zadovoljen in z veseljem pridem na tekmo.

Dva tedna ste brez službe. Kaj ste počeli v tem času?
Ja, natančno dva tedna je danes. 27. september je relativno daleč ali pa blizu. Veliko stvari počnem, ki jih v tem koledarskem času v zadnjih desetih letih nisem. Med drugim sem že dvakrat nabiral kostanj. Moram reči, da vse to zelo prija. Veliko sem z družino, s hčerko. Pa ne da prej nisem imel časa, ampak del možganov je vseskozi razmišljal o klubu, igralcih, idejah za naslednje tekme oz. za pripravo. Zdaj pa je vse bolj sproščeno. Res je, da imam več časa, ampak dnevi kar hitro tečejo. Mi pa nič ne manjka.

Omenili ste 27. september. Kako se spominjate tistega jutranjega sestanka? Je bilo slovo dostojno ali je bilo kaj hude krvi?
Večkrat sem že povedal in še enkrat bom, popolnoma iskreno. Razšli smo se prijateljsko, s solzami v očeh na obeh straneh. Zaželeli smo si vse najlepše v prihodnosti. Moram reči, da je bil celjski klub v vseh petih letih zelo korekten in tudi razšli smo se več kot korektno.

Vas je prekinitev sodelovanja presenetila, ali ste tisto jutro po porazu v Ribnici slutili, da se bo to zgodilo?
Pol ure po tekmi sem govoril s predsednikom kluba. Rekel je, naj vse skupaj prespimo in se naslednji dan pogovorimo. Takrat je sledil klic, povedali so, kako in kaj, da ne bomo nadaljevali skupaj in zgodba se je enostavno končala. Kot sem že dejal, več kot korektno, v prijateljskih odnosih. Mislim, da so prijateljske vezi ostale izjemno trdne. Razšli smo se, kot bi si želel vsak trener ali klub.

Kaj bo poleg teh prijateljskih vezi ostalo iz te celjske izkušnje?
Uf, en kup izjemno lepih spominov. Vse zmage, naslovi, ampak to pri meni niti ne šteje največ. So nagrada tistega, kar bom zdaj povedal. Torej, vzpostavljanja neke energije z igralci, njihovega oblikovanja, vsako leto na novo. Ob tem smo imeli z upravo težko nalogo sanirati dolg, ki je bil kar velik. Uspelo nam je. Nekajkrat smo tudi do vrha napolnili Zlatorog, kar ni mačji kašelj. Veliko je še teh stvari, mislim, da nimate na voljo dovolj prostora, da vse naštejem. V mojem srcu bodo za vedno ostali samo lepi spomini. Hvala Celju za priložnost, ki sem jo dobil. Vem, da sem 24 ur na dan živel za celjski klub, za njegove uspehe, za njegov podmladek, za njegove igralce, ki so bili seveda tudi moji. Vesel sem in ponosen na to delo.

Pa bi lahko izpostavili en dosežek, eno zmago, en naslov, ki je bil nekaj posebnega? Vemo, tudi v ligi prvakov ste premagali nekaj velikanov. Kateri trenutek je nad vsemi?
Najlepša zmaga, čeprav jih je bilo res veliko, je bila gotovo, ko je zdesetkana ekipa Celja na gostovanju premagala Kiel. To Celju še nikoli ni uspelo. Ta zmaga pri meni šteje največ, čeprav je bilo veliko odločilnih, pomembnih zmag. Ampak ta je nekako na 1. mestu.

Ste morda že dobili ponudbe iz drugih klubov? Morda iz tujine?
Z mojim odhodom se je sprožil plaz menjav trenerjev. Čeprav moram reči, da nisem pristaš tega, da se po treh, štirih kolih menja trener. To sem povedal tudi predstavnikom slovenskega kluba, ki so me klicali, potem ko so tudi oni menjali trenerja. So pa to njihove odločitve. Bilo je že nekaj stika z določenimi klubi, še vedno so. Ampak za zdaj, tako kot je, je kar v redu.

Krožijo informacije, da vas želi v svoje vrste zvabiti Motor iz Zaporožja. Drži?
V torek sem se res sestal z njimi v Zagrebu. Načeloma so ugodili vsem mojim prošnjam, razen eni, nimajo mednarodne šole za mojo hčer. Je pa tako, da me želijo v klubu takoj, jaz pa bi ekipo raje prevzel po sezoni. To sem jim povedal, zdaj pa čakam na njihov odgovor.

Tamše ima po odhodu iz Celja čas tudi za kostanj