To ji je uspelo na mitingu v Celju, s čimer je izenačila svetovni rekord Nemk Gisele Birkemeyer in Karin Balzer ter Britanke Betty Moore in Ukrajinke Irine Press. Takrat so čase merili ročno.

Rekord ji je uspel v dvorani
Med slovenskimi rekordi, ki so danes aktualni, je svetovnemu rekordu po odstotkih najbližje Jolanda Batagelj, ki je (še s priimkom Čeplak) 800 metrov pretekla v času 1:55,19. To ji je uspelo leta 2002, ko se je svetovnemu rekordu Jarmile Kratochvilove približala na 1,91 sekunde. Z drugimi besedami, od svetovnega rekorda je bila slabša za 1,66 odstotka. To leto je Čeplakova tudi postavila svetovni rekord v dvorani.

Osovnikar osvojil bron na EP-ju
V moški konkurenci so se štirje atleti (takrat veljavnemu) svetovnemu rekordu približali na manj kot štiri odstotke. Matic Osovnikar je bron na evropskem prvenstvu leta 2006 osvojil z osebnim in državnim rekordom 10,14 sekunde. Svetovnemu rekordu je bil takrat najbližje Jamajčan Asafa Powell (9,77) – razlika v odstotkih pa 3,78.

Kopitar še vedno rekorder
Rok Kopitar je leta 1980 na 400 metrov z ovirami tekel 49,11 sekunde in se rezultatu Američana Edvina Mosesa (47,45) približal na 3,50 odstotka. Kopitar je s tem dosežkom še vedno slovenski rekorder.

Prav tako Peter Svet
Peter Svet je že 40 let slovenski rekorder v teku na 5.000 metrov. V Berlinu je osebni rekord popravil za 20 sekund, s 13:32,8 se je svetovnemu rekordu približal na 2,5 odstotka. Stanko Lorger je leta 1958 na visokih ovirah tekel 13,8 sekunde, svetovnemu rekordu se je približal na štiri desetinke, oba dosežka pa sta bila izmerjena ročno, med njima je manj kot tri odstotke razlike.