Poljaki so leta 2014 v Katovicah osvojili svoj drugi naslov svetovnega prvaka. Foto: EPA
Poljaki so leta 2014 v Katovicah osvojili svoj drugi naslov svetovnega prvaka. Foto: EPA

Na portalu Športni SOS tokrat odgovarjamo na vaši odbojkarski vprašanji. Še vedno ste vabljeni k postavljanju vprašanj (ne glede na šport).

Vabljeni k sodelovanju

Vprašanja o športu, športni zgodovini in statistiki lahko pošljete po elektronski pošti ali Twitterju.

Športni SOS deluje tudi v avdioobliki ‒ naročite se na podkast SOS-odmev!

1993. Kako pogosto so gostitelji svetovnih prvenstev v odbojki osvojili medaljo?
Tadej Perdih

Sorodna novica Slovence milimetri ločili od zmage nad olimpijskimi prvaki

Na dosedanjih 19 svetovnih prvenstvih je osem gostiteljev (od 20 – leta 2018 sta tekmovanje namreč gostili dve državi, in sicer Italija in Bolgarija) uspelo osvojiti medaljo.

Vsa prvenstva lahko razdelimo na dve obdobji, na prvih desetih prvenstvih (1949−1982) so gostitelji osvojili kar sedem medalj, na naslednjih devetih tekmovanjih (1986−2018) pa se je to zgodilo le še enkrat, in sicer na Poljskem 2014, kjer so gostitelji osvojili zlato medaljo, in uspeh ponovili tudi štiri leta pozneje.

Ob Poljakih sta se domačega naslova veselili le še dve državi, ki ne obstajata več: Sovjetska zveza (1952 in 1962) in Češkoslovaška (1966).

Najslabša uvrstitev gostitelja pa je 15. mesto, ki ga je leta 1998 dosegla Japonska.

1994. Koliko je največ porazov, ki jih je utrpela reprezentanca na svetovnem prvenstvu, a je še vseeno osvojila medaljo?
Tadej Perdih

Največ porazov, ki jih je posamezna reprezentanca utrpela, a vseeno osvojila medaljo, je štiri.

Sorodna novica Prva Golica v Stožicah že po uri in 25 minutah

Najprej se je to zgodilo leta 1966, ko je Sovjetska zveza v predtekmovanju klonila pred Madžarsko, v glavnem delu turnirja pa še proti Češkoslovaški, Japonski in Romuniji. Turnir je končala z razmerjem 7-4. Pred glavnim delom so se sicer črtali izidi predtekmovanja. Zlato so osvojili gostitelji z razmerjem 6-1, drugi so bili Romuni (5-2), tretji pa torej Sovjeti, ki so imeli enako razmerje kot Vzhodni Nemci in Japonci (4-3).

Drugi tovrstni primer pa se je zgodil na Poljskem 2014, kjer so Nemci osvojili bron ob razmerju zmag in porazov 9-4. Nemci so v prvem delu tekmovanja izgubili proti Braziliji, v drugem proti Rusiji, v tretjem proti Franciji, v polfinalu pa proti Poljski; medaljo so si potem zagotovili v boju za bron proti Franciji, ki so jo tokrat premagali.

Omenjeni primer iz Poljske nas popelje v zgodbo pogosto preveč zakompliciranih sistemov tekmovanja, ki so se delili kar na štiri faze, reprezentance pa so odigrale tudi po 13 tekem.

Zanimiv primer je iz zadnjega tovrstnega sistema leta 2018, ki prikazuje pomembnost, da si v formi predvsem ob koncu več kot tri tedne dolgega turnirja. Na zadnjem prvenstvu so namreč zlato osvojili Poljaki (razmerje zmag in porazov 9-3), preostali reprezentanci, ki sta osvojili medaljo (Brazilija in ZDA), sta zbrali manj porazov (10-2), kar je veljalo tudi za petouvrščeno Italijo (8-2).

Letos smo torej priča poenostavljenemu sistemu, kjer vsako ekipo čakajo le tri tekme predtekmovanja, sledijo pa takoj boji na izpadanje, kjer tiste, ki se borijo za medaljo, čakajo največ še štiri tekme.