Doktor Bregant se je ob tej temi malce prestopil in po krajšem premisleku dejal: "Dregnili ste v neprijetno temo. S pomočjo novorojenčkom se ukvarjam 30 let in na srečo je takih primerov zelo malo, pravzaprav tako malo, da jih skoraj vse poznam poimensko."

Staršem se lahko odvzamejo roditeljske pravice
Se lahko kateri od staršev svojemu otroku torej odpove? Aleksandra Klinar Blaznik z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razloži: "Otroci v skladu z ustavo uživajo posebno varstvo in skrb. Država zagotavlja varstvo otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) določa, da država zagotavlja varstvo otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar zahtevajo to druge koristi otrok. Zakonsko ni predvidena posebej možnost staršev, da se otroku odpovedo, ampak ZZZDR določa razloge za odvzem roditeljske pravice, ki med drugim sovpadajo s tem, da se eden od staršev otroku odpove."

O tem odloča sodišče
In kaj natančno pravi zakon? "ZZZDR v 116. členu določa, da roditelju, ki zlorablja roditeljsko pravico, ali je otroka zapustil, ali je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za otroka, ali drugače hudo zanemarja svoje dolžnosti, se odvzame roditeljska pravica s sodno odločbo. Roditeljska pravica se roditelju lahko vrne z odločbo sodišča, če preneha razlog, zaradi katerega mu je bila ta pravica odvzeta, razen če je bil otrok posvojen. O teh zadevah odloča sodišče," pojasni sogovornica.

Otroci s posebnimi potrebami v rejništvo
Če se to res zgodi, mu država omogoči tri oblike varstva - v obliki rejništva, posvojitve ali skrbništva. Aleksandra Klinar Blaznik pove: "Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Center za socialno delo namesti v rejništvo otroka, ki nima svoje družine, ali otroka, ki iz različnih razlogov ne more živeti pri starših, kot tudi otroka, ki potrebuje usposabljanje v skladu s posebnimi predpisi." Otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju imajo le to možnost.

Možnosti še skrbništvo in posvojitev
"Naloga skrbnika je skrb za otroka enako, kot zanj skrbijo starši, razen da skrbnik ni dolžan imeti otroka pri sebi in ga ni dolžan preživljati. Skrbnik torej za otroka sprejema pomembne odločitve in je njegov zakoniti zastopnik. S posvojitvijo se oblikuje trajno razmerje med posvojiteljem in posvojencem, in sicer nastanejo enaka razmerja kot med sorodniki, če zakon ne določa drugače. V posvojitev je mogoče dati tudi otroka, čigar starši so v posvojitev privolili (kot to določa 141. člen ZZZDR)," je še povedala predstavnica ministrstva.

Po podatkih centrov za socialno delo je avgusta v rejniških družinah živelo 932 otrok, od tega jih je 61 v reji zaradi zapustitve enega ali obeh staršev. Podrobnosti so spodaj.

291: Neustrezne družinske in socialne razmere
265: Nesposobnost staršev skrbeti za otroke
71: Smrt staršev
61: Čezmerno uživanje alkohola staršev
61: Starši zapustili otroka
54: Zdravstvene težave staršev
22: Prestajanje zaporne kazni staršev
21: Zloraba, ki so jo zagrešili starši
7: Otrok se je sam odločil za odhod
7: Vedenjske težave otroka
1: Mladoletne matere
26: Drugo
Opomba: Pri vseh razlogih, kjer je navedena beseda staršev, velja za "enega oziroma obeh staršev".

Ida Jurgec: Nekateri starši nimajo stika z otroki
Na ministrstvu so še dodali, da če otrok iz zdravstvenih razlogov potrebuje posebno obliko varstva in usposabljanja, je mogoča tudi namestitev v zavod za usposabljanje, ki opravlja institucionalno varstvo otrok in mladostnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju. Eden od teh je Zavod za usposabljanje, delo in varstvo Dornava. V tem deluje Ida Jurgec, ki nam je razložila: "V naši ustanovi nimamo staršev, ki bi jim bila odvzeta roditeljska pravica, so pa starši, ki nimajo stikov s svojimi otroki. Razlogi so zelo različni: ne morejo sprejeti, da se jim je rodil otrok s posebnimi potrebami, imajo občutke krivde, so sami stari ali so zboleli, se jim je rodil drugi, zdrav otrok in so s prvim prekinili stike ali pa so si ustvarili drugo družino in nov partner ne sprejema otroka s posebnimi potrebami."

Na voljo vse več pomoči
"Kot vem, je tudi v drugih sorodnih ustanovah kar nekaj takih otrok. Mlajše družine danes običajno ne prekinejo stikov, posebne potrebe so bolj sprejete v družbi, kot so bile pred leti. Obstajajo tudi raznolike pomoči, dnevni centri, ko otrok lahko prebiva doma, v varstvo, v šolo k zaposlitvi pa dnevno odhaja. Vse več je oblik pomoči, nekateri starši imajo status pomočnika, če so nezaposleni ali se tako odločijo, otroka ni treba oddati v celodnevno institucionalno varstvo. Seveda pa gre včasih tudi za to potrebo, še posebej, ko je otrok izredno težko prizadet, ko potrebuje vsakodnevno zdravniško pomoč, ko starši zaradi izrazite posebne potrebe ne morejo zanj poskrbeti doma," je še dodala.