Tom Odell je v sklopu turneje, na kateri predstavlja najnovejši album, v Sloveniji nastopil prvič. Foto: BoBo

Eno izmed prvih presenečenj večera je bilo zagotovo to, da se je občinstvo zbralo že precej zgodaj in je bila dvorana Cvetličarne tako rekoč nabito polna že ob nastopu predskupine – tokrat je bil to Tom Speight, ki v nasprotju s številnimi drugimi predskupinami ni igral za prazno dvorano in je dejansko imel priložnost zabavati množico ljudi ter jih tudi ogreti za nastop Toma Odella, ki je na oder stopil nekaj pred deseto uro zvečer.

Čeprav smo morda vajeni, da glasbeniki na turnejah precej pozornosti posvečajo najnovejšim studijskim izdelkom, je bil Odell pri tem bolj izjema kot pravilo, saj je na repertoar uvrstil zgolj štiri skladbe z zadnjega albuma, vse ostalo pa so predstavljale starejše uspešnice.

Časa ni zapravljal za nepotrebne dialoge, temveč se je posvetil predvsem glasbi. Foto: BoBo

Glasbenik za klavirjem ima pri vzdrževanju stika z občinstvom lahko težjo vlogo oziroma z zabavanjem le-tega, kar pa Odellu sinoči kljub redkemu dialogu ni predstavljalo večje težave že od uvodne skladbe Jubilee Road, ki je na odru Cvetličarne razkrila zgolj njega in do prvega refrena tudi ostala osredotočena nanj, potem pa so se na precej majhen oder – oziroma oder, ki se je zaradi ogromnega klavirja na trenutke zdel tudi precej majhen – stlačili še ostali člani skupine.

Svojo strast do glasbe je izražal tako ob klavirju kot na trenutke celo na samem inštrumentu. Foto: BoBo

Iz Hale Tivoli (ne)pričakovano v Cvetličarno
Klavir zanj ni zgolj pripomoček, temveč njegove roke ob igranju (in hkratni neprekinjeni vizualni komunikaciji z občinstvom) dobijo popolnoma svoje življenje – ne glede na to, ali sede igra mirno pesem, po tipkah razbija ali na klavirju celo stoji in iz tiste pozicije vodi preostanek benda.

Organizator je nekaj tednov pred njegovim prvim koncertom v Sloveniji sporočil, da je dogodek iz Hale Tivoli na njegovo željo prestavljen v Cvetličarno. Razlog za tovrstno odločitev naj bi bila njegova želja po intimnejšem vzdušju in manjšem koncertnem prostoru. V primerjavi teh dveh prizorišč je Odellu in njegovi publiki Cvetličarna zagotovo bolj pisana na kožo, kar se je tudi pokazalo v njegovem nastopu.

Svoje čutnosti, ki jo je precej dobro sposoben zapakirati že v studijske izdelke, tudi na odru ni skrival, temveč jo je bil sposoben še nadgraditi in oboževalce pripraviti do tega, da se počutijo, kot bi bili v dvorani z njim čisto sami in ne v množici ljudi.

Zato tudi ni izgubljal besed in se je osredotočal predvsem na glasbo. Tako je občinstvo nagovoril šele po četrti skladbi, ko jih je vprašal, kako so, kar je morda precej pozneje, kot smo vajeni denimo pri slovenskih skupina.

Ogromno neverbalne komunikacije z bendom
Je pa precej zgodaj predstavil preostanek zasedbe, za katere je dejal, da so eni najboljših glasbenikov na svetu. "Počaščen sem, da lahko vsak večer igram z njimi." Za komunikacijo z odrskimi kolegi je izkoristil predvsem čas, ki ga je preživel ob poplesavanju na svojem glavnem inštrumentu in takrat se je zdelo, da preostanek dvorane ne obstaja, temveč da je v tistem trenutku fokus postavljen predvsem na to, kar se dogaja pred njimi, in šele potem na prenašanje te energije med ostale.

Repertoar
Jubilee Road
I Know
Sparrow
Still Getting Used to Being on My Own
Heal
Go Tell Her Now
Can't Pretend
Grow Old With MeHold Me
Entertainment
Half As Good As You
***
Son of an Only Child
Concrete
Somehow
Another Love

Med repertoar je uvrstil tudi nekaj skladb, ob katerih je na odru ostal sam in se tako predstavil kot samostojni umetnik oziroma ustvarjalec. Med njimi je bila tudi Go Tell Her Now, o kateri je občinstvu pojasnil, da gre najverjetneje za najbolj srečno pesem, ki jo je kdaj napisal, da pa se je odločil, da jo bo odigral na žalosten način. "Zame je zanimivo, ker besedilo je kolikor toliko pozitivno, ampak fascinantno je to, da sta pri ustvarjanju dva dela – glasba in besedilo, ki drug na drugega vplivata in zato to pesem lahko zaigram na dva zelo različna načina. Ta danes bo zelo depresiven."

In res je za njegovo glasbo sicer precej poskočno pesem spremenil v žalostinko ob klavirju, na katero se sprva tudi občinstvo ni znalo ravno odzvati. Gre namreč za skladbo z zadnje plošče, ki pa jo večina pozna ravno po tem, da je, kot je omenil tudi Odell, zanj precej pozitivna, a tega na samem koncertu niso mogli doživeti.

K petju povabil eno izmed oboževalk
Komunikacijo z občinstvom, ki je vsaj kar se tiče dialoga, šepala, je nadgradil že ob naslednji skladbi, ki jo je začel čisto ob najbolj gorečih oboževalcih v prvi vrsti, s katerimi se je skorajda zlil v eno. To je potem med samo skladbo še nadgradil in skočil v občinstvo ter skladbo končal kar sredi dvorane. Oziroma je to zanj storila oboževalka, ki jo je izbral, da zapoje del uspešnice Hold Me, z njeno izbiro pa je imel precejšnjo srečo, saj je poznala tako besedilo kot osnove petja, kar se verjetno ne zgodi ravno v vsakem mestu, v katerem koncertira.

Med koncertom je eno izmed oboževalk razveselil do te mere, da ji je prepustil, da namesto njega v občinstvu dokonča eno izmed skladb. Foto: BoBo

Slovensko občinstvo je znova nagovoril šele v edinem podaljšku večera, ko je dejal, kako upa, da se še velikokrat vrnejo k nam. "Ste čudovita država in mesto ter upam, da zelo kmalu pridemo nazaj. Obljubim."

Če se dialogu ni pretirano posvečal, pa je bil njegov jekleni fokus na samo glasbo in petje prisoten skozi celoten večer – ne glede na to, ali je šlo za udrihanje po klavirskih tipkah, za petje nizkih oziroma visokih tonov ali pa za kazanje splošnih vokalnih zmožnosti oziroma razpona. Pokazal je, da njegov glas in klavirske sposobnosti nikakor niso oporečne, saj razen ene napačne klavirske tipke proti koncu koncerta napake ni bilo opaziti oziroma slišati.

Foto: BoBo

Koncert, pisan na kožo pravim oboževalcem
Za prave ljubitelje njegove glasbe je bil koncert lahko prava poslastica, za tiste, ki so predvsem oboževalci zadnje plošče, pa lahko tudi manjše razočaranje, saj so imeli iz tistega nabora priložnost slišati zgolj Jubilee Road, Go Tell Her Now, Half As Good As You in Son Of An Only Child, ostale skladbe pa so bile vse starejše – med njimi ni manjkala Another Love, ki ga je pred leti izstrelila med zvezde, pa tudi Concrete, Somehow in ostale.

In če je Odellu uspel odličen večer, žal ne moremo reči enako tudi za občinstvo, ki se je sredi priredbe skladbe Imagine na ves glas drlo, kdaj bo na vrsti skladba Another Love, se vmes hihitalo in glasno pogovarjalo.

Slovenci smo odlični z vidika pritoževanja, da moramo na vse dobre koncerte hoditi v tujino. Žal pa je resničnost takšna, da še takrat, ko glasbeniki svetovnega kova Slovenijo obiščejo, v tej glasbi ne znamo uživati do te mere, kot je to že razvito (in z vidika bontona tudi pričakovano) v tujini.