Foto:
Foto:
Na obalah indonezijskega otoka Flores so pred tisoči let hodili pritlikavi praljudje.
V tej jami so našli ostanke pračloveka, ki je bil velik okrog enega metra.
Ko se je pojavil neandertalec, ki naj bi po mnenju znanstvenikov izgledal približno tako, je Človek iz Floresa še vedno obstajal.

V njem so znanstveniki zapisali, da so odkrili novo vrsto pračloveka, ki je hkrati z modernim človekom živel pred 18.000 leti na indonezijskem otoku Flores.

Pračlovek je bil izredno majhen, njegova velikost ni presegala enega metra. Človek iz Floresa, kot so ga poimenovali, je imel lobanjo, ki je bila podobna človeški, po videzu pa je bil podoben ljudem, ki so na Zemlji živeli več milijonov let pred njim, hkrati pa je bil sodobnik ljudi, ki so poslikali znano francosko jamo Lascaux.

Človek iz Floresa je znal oblikovati kamen
Po kamnitem orodju in živalskih kosteh, ki so jih našli v bližini ostankov novoodkritega človečnjaka, so znanstveniki ugotovili, da je imel tako velike možgane kot današnji šimpanzi. Znal je oblikovati kamen, da mu je ta služil kot orodje in orožje za lov na praslone.

Znanstveniki so odkrili del okostja
Znanstveniki so na najdišču odkrili skoraj nedotaknjeno lobanjo, rebro in golenico, nepopolni zapestji in stopala, del medenice in nekaj ostankov hrbtenice. Odkrili pa so tudi nekaj ostankov drugega pripadnika te vrste, in sicer septembra lansko leto v jami Liang Bua, 14 kilometrov severno od Rutenga, glavnega mesta pokrajine Manggarai.

Človek iz Floresa je posebna vrsta
Avtorji študije, paleoantropolog iz Avstralije Peter Brown in njegovi indonezijski kolegi, so ob odkritju in preučitvi najdbe zaključili, da so bili zaradi mešanice primitivnih in višjerazvitih potez praljudje, ki so jih našli na Floresu, posebna vrsta.

Znanstveniki menijo, da so se posebnosti v razvoju zgodile zaradi dolgoletne izolacije med praljudmi iz Floresa od prednikov Homo erectusa, ki naj bi pripeljala do razvoja pritlikavih praljudi. Homo floresiensis je po mnenju odkriteljev dokaz, da je naša vrsta morfološko različnejša, kot so doslej menili.

Razvoj človeške vrste ni potekal linearno
Po odkritju prvih fosilov neandertalca v Nemčiji v letih 1856 in 1891, ko so na Javi našli ostanke pitekantropa, ki ga danes imenujemo Homo erectus, in leta 1924, ko so v Južni Afriki našli prvega avstralopitka, so znanstveniki menili, da je evolucija človeške vrste linearna, kar naj bi se ob odkritju Homo floresiensisa pokazalo kot netočno. Danes so tako prepričani, da so različne vrste ljudi živele istodobno.

Različne vrste ljudi so živele istodobno
Tako so avstralopitki izginili pred 1,2 milijona leti, a so nekaj časa živeli istočasno kot prvi predstavniki vrste homo, ki so se pojavili pred 2,5 milijona leti. Zadnji pripadniki Homo erectusa, za katere so do nedavnega menili, da so izumrli pred približno 300.000 leti, ko se je pojavil neandertalec, so v Indoneziji živeli še do pred 27.000 leti skupaj z ljudmi, ki so bili podobni sodobnemu človeku.

Pritlikavi človek iz praveka, najmanjši izmed vseh desetih vrst vrste homo, ki so ga našli na Floresu, pa je izumrl še nekaj deset tisoč let kasneje.