Nemčija je Namibiji leta 2018 vrnila posmrtne ostanke nekaterih žrtev genocida. Foto: EPA
Nemčija je Namibiji leta 2018 vrnila posmrtne ostanke nekaterih žrtev genocida. Foto: EPA

Nemški kolonialisti so pokole zagrešili v letih 1904–1908, kar zgodovinarji označujejo za prvi genocid 20. stoletja. Berlin je v preteklosti priznal, da so se med kolonizacijo Namibije zgodila grozodejstva, a je zavračal izplačilo neposrednih reparacij. "Zdaj bomo te dogodke uradno označevali, kar so z današnje perspektive – genocid," je izjavil nemški zunanji minister Heiko Maas.

Pozdravil je dogovor z Namibijo, dosežen po petih letih pogajanj, o dogodkih na ozemlju, ki je bilo pod nemško okupacijo od leta 1884 do leta 1915. "Zaradi zgodovinske in moralne odgovornosti Nemčije prosimo za odpuščanje Namibijo in potomce žrtev za zagrešena grozodejstva," je še dodal Maas.

Zdaj bomo te dogodke uradno označevali, kar so z današnje perspektive – genocid.

Heiko Maas

Ob tem je napovedal, da bo Nemčija podprla obnovo in razvoj Namibije s finančnim programom v vrednosti 1,1 milijarde evrov. Po navedbah virov blizu pogajanjem bodo sredstva izplačana v 30 letih, namenjena pa bodo predvsem potomcem ljudstev Herero in Nama.
Namibija je nemško priznanje pozdravila kot korak v pravo smer. "Priznavanje Nemčije, da je bil zagrešen genocid, je prvi korak v pravo smer," je sporočil tiskovni predstavnik namibijskega predsednika Hagea Geingoba.

Zatrtje upora in iztrebljenje ljudstev

Namibija se je med nemško kolonizacijo imenovala Nemška jugozahodna Afrika, nato je bila 75 let del Južne Afrike, neodvisna pa je postala leta 1990. Med nemško kolonizacijo so napetosti vrhunec doživele leta 1904, ko so se pripadniki ljudstva Herero, ki so ostali brez živine in zemlje, uprli, kmalu za njimi pa se je uprlo tudi ljudstvo Nama. Nemške sile so vstajo zatrle. V bitki pri Waterbergu avgusta 1904 je pred nemškimi silami v puščavo Kalahari zbežalo okoli 80.000 pripadnikov ljudstva Herero, med katerimi so bili tudi ženske in otroci. Le okoli 15.000 jih je preživelo.

Nemški general Lothar von Trotha, ki je bil napoten v Namibijo za zatrtje upora, je ukazal iztrebljenje teh dveh ljudstev. V letih 1904–1908 je bilo ubitih najmanj 60.000 pripadnikov ljudstva Herero in okoli 10.000 pripadnikov ljudstva Nama. Kolonialni vojaki so izvajali množične usmrtitve, izganjali moške, ženske in otroke v puščavo, kjer jih je na tisoče umrlo od žeje, ter postavljali koncentracijska taborišča.