Aktivistka pred sodiščem v Haagu s plakatom štirih nigerijskih kmetovalcev, ki so vložili tožbo proti Shellu. Foto: EPA
Aktivistka pred sodiščem v Haagu s plakatom štirih nigerijskih kmetovalcev, ki so vložili tožbo proti Shellu. Foto: EPA

Štirje nigerijski kmetje iz vasi Oruma in Goi so sodbo proti Shellu sprožili že pred 13 leti. Dva tožnika sta med čakanjem na razsodbo umrla.

Kmetje so zahtevali finančno kompenzacijo in sanacijo posledic, ki so jih povzročila naftna razlitja na rodovitni zemlji in vodotokih v skupni velikosti več kot 60 nogometnih igrišč.

Prizivno sodišče v Haagu je razsodilo, da mora nigerijska podružnica Shella kmetom izplačati kompenzacijo za škodo. Višino kompenzacij bodo določili naknadno.

"Sodba je zmaga za celotno delto reke Niger. Zmaga za ljudstvo Ogoni. Zmaga za vse, ki so nas podpirali, tako črne kot bele," je za Associated Press zmago pozdravil sin enega izmed tožnikov, Eric Dooh. "Zelo sem srečen. Običajen človek v Nigeriji ima zdaj upanje," pa je za BBC dejal še eden izmed tožnikov, Princewill Efanga.

Haaško sodišče sicer ni neposredno obsodilo krovne britansko-nizozemske organizacije Shell, je pa Shellu in nigerijski podružnici naložilo, da mora na naftovode namestiti naprave za zaznavanje razlitij.

Haaško sodišče je sočasno odločilo, da je za razlitje nafte v vasi Ikot Ada Udo kriva sabotaža. V primeru tožbe kmetovalcev proti Shellu upoštevajo nigerijsko zakonodajo, po kateri podjetje ne nosi odgovornosti, če je razlitje posledica sabotaže. Primer sicer še ni končan, saj želi sodišče ugotoviti razsežnost onesnaženja.

Haaško sodišče obsodilo Shell zaradi onesnaževanja v Nigeriji

Shell nad razsodbo razočaran

Shell se lahko na odločitev sicer še pritoži na nizozemskem vrhovnem sodišču. Podjetje je izrazilo razočaranje nad sodbo in vztraja, da so skoraj vsa razlitja v Nigeriji posledica sabotaž.

"Sabotaže, kraja surove nafte in nezakonito rafiniranje so glavni izzivi v delti Nigra. Leta 2019 je bilo 95 odstotkov razlitij posledica kriminalnih dejanj, a kljub temu vsakič počistimo in saniramo posledice," pa je sporočila nigerijska podružnica Shell Petroleum Development Company of Nigeria (SPDC).

Shell je obsežne naftne zaloge v Nigeriji odkril v 50. letih. Tamkajšnji prebivalci in okoljski aktivisti že od samega začetka opozarjajo na razlitja nafte iz podzemnih naftovodov in na povezanost podjetja z nigerijskimi varnostnimi službami, poroča AP.

Štirje kmetovalci iz vasi Oruma in Goi – Barizaa Dooh, Elder Friday Alfred Akpan, Chief Fidelis A Oguru in Alali Efanga – so zaradi razlitij med letoma 2004 in 2007 tožbo proti Shellu s pomočjo nevladne organizacije Prijatelji Zemlje sprožili že leta 2008. Efanga in Dooh sta v času od vložitve prve tožbe umrla, njuno vlogo v primeru pa sta prevzela njuna sinova. "Solze sreče. Po 13 letih smo zmagali," je tvitnila nizozemska veja Prijateljev Zemlje.

Eric Dooh kaže surovo nafto v potoku in na zemlji v delti reke Niger. Foto: EPA
Eric Dooh kaže surovo nafto v potoku in na zemlji v delti reke Niger. Foto: EPA

Sodba bi lahko vplivala na številne primere proti naftnim korporacijam

"Gre za fantastično novico za okolje in ljudi v razvijajočih se državah, ki se lahko zoperstavijo multinacionalkam in povzročeni škodi," je po poročanju Al Džazire dejal vodja nizozemske veje organizacije Donald Pols.

Al Džazirin dopisnik iz Nigerije Ahmed Idriss medtem poroča, da so odločitev haaškega sodišča kmetovalci v Nigeriji pozdravili "z olajšanjem in srečo", sodba pa bi lahko odločilno vplivala na več sto primerov tožb proti Shellu zaradi onesnaženja v delti reke Niger, ki potekajo v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem.