Foto: EPA
Foto: EPA

Posel, vreden 55 milijonov dolarjev, ki sta ga sklenili vlada Sierre Leone in Kitajska, na priobalnem območju afriškega deževnega gozda predvideva gradnjo 100 hektarjev velik industrijski obrat, gradnji katerega že nasprotujejo okoljevarstveniki.

Območje je namreč zatočišče številnih ogroženih vrst živali, kot so luskavci in majhna antilopa vrste duiker, morje pa je polno sardel in sardin ter barakud in škarpin, ki jih lovijo lokalni ribiči, ki z ribami oskrbujejo kar 70 odstotkov domačega trga.

Krvavi škampi in mreže duhov – je veganstvo res edina rešitev za oceane?

Novico, ki je zavela po družbenih omrežjih, je potrdila tudi vlada v Sierri Leone. A kot so pojasnili, kitajsko podjetje na tem delu ne bo gradilo velikega industrijskega obrata, v katerem bi pridelovali ribjo moko, temveč pristanišče za ladje, ki bodo lovile pretežno tune in "druge večje ribe" za izvoz na mednarodni trg.

Pristanišče naj bi vključevalo tudi "del za ravnanje z odpadki", v katerem bodo "reciklirali zbrane odpadke iz morja in iz njih izdelovali uporabne proizvode," poroča Guardian.

Vlada v Sierri Leone trdi, da je omenjeni del zemlje na plaži Black Johnson najprimernejši za gradnjo, oškodovanim lastnikom zemlje pa bodo plačali kompenzacijo.

Pravni inštitut za raziskovanje in pravosodje (ILRAJ) ter organizacija za zaščito zemljiških pravic zdaj od vlade zahtevata vpogled v raziskavo o vplivu gradnje pristanišča v tem naravnem območju.

Zemlja naj bi bila prodana po 30-krat nižji ceni od tržne

Ribiške mreže, tihi ubijalci oceanov, kot novi prodajni izdelki

James Tonner, lastnik zemlje na plaži Black Johnson, je pisal odprto pismo predsedniku države Juliusu Maadi Bio in ga pozval, naj ustavi gradnjo. Ta bo imela po njegovem mnenju "uničujoče posledice tako za državo kot za planet", saj bo posegla v neokrnjeni deževni gozd, v ribji stalež, onesnažila pa bo tudi vodo v ribogojnicah in samem ekosistemu. Plaža Black Johnson je med drugim v zalivu Whale Bay ali Kitovem zalivu, saj vanj pogosto zaidejo kiti in delfini.

Tonner, ki sicer živi v Londonu, trdi, da bi bila lahko poteza vlade protiustavna, saj ta najvišji zakon v državi zahteva, da mora biti vsakršen poseg v zemljišča v javnem interesu. Poleg tega opozarja, da je bila odškodnina, ki jo navaja vlada, neupravičena, saj je bilo zemljišče prodano po 30-krat nižji ceni od tržne.

"Če bodo to izvedli, bo voda umazana, veliko bo naftnih izpustov in tudi hrušč bo večji. Ribiške mreže bodo povsod (...) To pomeni konec ribištva in konec turizma," je dejal nekdanji ribič in podjetnik Tito Gbandewa, ki na plaži vodi ekološki turizem.