Podporniki največje parlamentarne stranke skušajo doseči zgradbo parlamenta. Foto: Reuters
Podporniki največje parlamentarne stranke skušajo doseči zgradbo parlamenta. Foto: Reuters

Državo pretresa politična kriza, ljudje so jezni nad političnimi razmerami in gospodarskimi težavami, število okužb z novim koronavirusom narašča, v državi potekajo protesti proti vladi in največji parlamentarni stranki, zmerni Islamistični Enahdi.

Vojska je v prestolnici Tunis obkolila parlament in državno televizijo.

Predsednik parlamenta Rašid Ganuči, vodja Enahde, je odstavitev vlade in 30-dnevni suspenz parlamenta označil za državni udar. Pri obsodbi udara sta se Enhadi pridružili tudi druge dve največji stranki, Tunizijsko srce in Karama.

"Nasprotujem zbiranju vseh moči v roke enega človeka," je Ganuči dejal pred parlamentom. Skušal je sklicati parlamentarno sejo v znak protesta proti predsedniku, vendar je vojska 80-letniku preprečila vstop v zgradbo.

Spopadi predsednikovih in strankarskih podpornikov pred parlamentom

Predsednik Sajed ob prisegi oktobra 2019. Foto: Reuters
Predsednik Sajed ob prisegi oktobra 2019. Foto: Reuters

Največja stranka je nato podpornike pozvala k protestu pred zgradbo, "da bi zaščitili revolucijo in voljo ljudi". Pred parlamentom se je zbralo več ljudi, nekateri so splezali na zaprta vrata in zahtevali, naj jih odprejo. Policija je protestnike pregnala stran od vrat.

V bližini parlamenta so se zbrali tudi Sajedovi podporniki. Med obema stranema so izbruhnili spopadi, skupini so ločili pripadniki varnostnih sil, še poroča AFP.

Nekaj ur po odstavitvi vlade so se sicer v mestih zbrale množice predsednikovih podpornikov. V Tunisu jih je več sto kljub policijski uri, ki je namenjena zajezitvi novega koronavirusa, rajalo na ulicah. Policija je večkrat posredovala s solzivcem in aretirala več ljudi, poroča BBC.

Ljudje na ulicah po razpustitvi vlade. Foto: Reuters
Ljudje na ulicah po razpustitvi vlade. Foto: Reuters

Sajed zavrača očitke o udaru

63-letni Sajed zavrača očitke o državnem udaru in trdi, da so njegove poteze skladne z 80. členom ustave. Izrazil naj bi voljo ljudstva proti gospodarski in politični ohromitvi države.

Tunizijska ustava iz leta 2014 sicer predvideva tudi vzpostavitev posebnega sodišča, ki bi odločalo o sporih med vejami oblasti, vendar sodišča nikoli niso ustanovili.

Politična kriza predstavlja največji izziv za državo po arabski pomladi leta 2011, s katero so v Tuniziji uveljavili demokratsko oblast, ki pa ni prinesla želenega napredka. Tako trenutnega predsednika kot parlament so izvolili leta 2019. Premier Hikem Mečiči je vodenje vlade prevzel lani.