Krvava vstaja, ki je sledila tunizijskemu zgledu (tam je odnesla avtokratskega voditelja Ben Alija), je na kairskem trgu Tahrir trajala 18 dni, vzela več kot 800 življenj in po 30 letih končala vladavino Mubaraka.

Oblast v državi je nato prevzela vojska, Mubaraka pa so v hitrem sojenju obsodili na dosmrtno ječo. Obtožili so ga odgovornosti za smrt protestnikov, ki so zahtevali konec njegove tri desetletja trajajoče vladavine.

Leta 2012 je kairsko sodišče odločilo, da je Mubarak kot vrhovni poveljnik egiptovske vojske dejansko odgovoren za smrt 239 protirežimskih protestnikov, umrlih v 18 dneh protestov. Prizivno sodišče je zatem odredilo vnovično sojenje, leta 2014 pa so obtožnico proti Mubaraku umaknili. Javni tožilec se je potem na odločitev pritožil, zato so Mubaraku začeli soditi še enkrat, na najvišjem, kasacijskem sodišču. To je odločilo, da je Mubarak nedolžen, in obenem zavrnilo zahteve odvetnikov sorodnikov žrtev glede uvedbe civilnih tožb zoper predsednika.

Ker je bila odločitev sodišča dokončna, je Mubarak leta 2017 zapustil vojaško bolnišnico v Kairu, kjer je bil nazadnje zaprt ‒ tam je namreč prestajal triletno zaporno kazen zaradi korupcije, kar je tudi edino, kar mu je tožilstvo dokazalo.

Po Mubaraku Mursi, po njem Al Sisi

Mubarak je bil sicer prvi voditelj, ki ga je odnesla arabska pomlad in se je znašel na sodišču. Potem ko je na začetku leta 2011 končno odstopil, so v državi potekale prve svobodne volitve po 30 letih, na katerih je zmagal islamistični predsednik Mohamed Mursi. Ta se je na oblasti obdržal zgolj eno leto, po množičnih protestih proti njemu se je zgodil udar in na oblast se je povzpel general Abdel Fatah Al Sisi, ki je potem zmagal na predsedniških volitvah leta 2014. Al Sisi je začel oster boj proti Mursiju in njegovi Muslimanski bratovščini, ki so jo uvrstili na seznam terorističnih organizacij in jo prepovedali. Na stotine Mursijevih privržencev je bilo ubitih, več tisoč jih je zaprtih.

Mursi je umrl junija lani, Mubarak pa v kairski bolnišnici danes.