De Klerk je bil predsednik med septembrom 1989 in majem 1994. V govoru 2. februarja 1990 je napovedal odpravo prepovedi Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) in drugih gibanj za svobodo. V tem govoru je ukazal tudi izpustitev ikone boja proti apartheidu Nelsona Mandele, ki je bil zaprt 27 let.

De Klerkova dejanja so pomagala končati apartheid v Južni Afriki, po večstrankarskih volitvah leta 1994, ki so na položaj predsednika pripeljale Mandelo, je postal eden od dveh namestnikov predsednika.

Leta 1997 se je umaknil iz politike, češ da je to "v najboljšem interesu stranke in države".

Mandela je de Klerka označil za človeka z veliko integritete, leta 1993 sta skupaj prejela Nobelovo nagrado za mir, številni Južnoafričani pa so ga krivili, ker ni zmanjšal nasilja v času svoje vladavine, ko so vodi smrti ubijali pripadnike osvobodilnih gibanj, poroča BBC.

Rodil se je leta 1936 v Johannesburgu v družini potomcev nizozemskih naseljencev. Njegov oče je bil eden vodilnih senatorjev, ki je bil nekaj časa tudi začasno predsednik države. De Klerk je študiral pravo, nato pa so ga izvolili v parlament kot člana Nacionalne stranke, ki je sicer uvedla apartheid.

Zasedal je številne ministrske položaje, leta 1989 pa je postal predsednik države.

Lani se je opravičil zaradi izjav, zaradi katerih so mu očitali zmanjševanje resnosti apartheida. De Klerk do smrti ni zmogel priznati, da je apartheid, ki je močno diskriminiral temnopolte Južnoafričane, zločin proti človečnosti.

Opravičilo za bolečino

Danes so sicer posmrtno objavili posnetek, v katerem se je de Klerk opravičil za apartheid. V njem je sicer priznal, da ga je v mladosti branil. "Pozneje pa sem se ob več priložnostih opravičil južnoafriškemu ljudstvu za bolečino in nedostojnost, ki jo je apartheid prinesel temnopoltim ljudem v Južni Afriki. Številni so mi verjeli, drugi niso," je dejal in se znova opravičil za bolečino in škodo, ki jo je apartheid povzročil.