Državljani Slonokoščene obale, ki se vračajo v domovino. Foto: EPA
Državljani Slonokoščene obale, ki se vračajo v domovino. Foto: EPA

Vse bolj avtoritarni Sajed je dejal še, da je prihod prebežnikov brez ustreznih dovoljenj povzročil nasilje in zločine v Tuniziji ter da je treba njihov prihod čim prej zaustaviti.

Med ljudmi, ki so prišli v Tunizijo, je tudi Nikki Yanga iz DR Kongo, ki je domovino v želji po boljšem življenju zapustila pred petimi meseci.

V Tuniziji je videla potencial za delo ali pa bi iz severnoafriške države kot številni drugi prebežniki odpotovala v Evropo. Zdaj so se njene sanje obrnile na glavo, poroča Al Džazira.

Njeno edino upanje zdaj je vrnitev domov, stran od rasizma v Tuniziji, ki se je okrepil po hujskaških izjavah predsednika.

Yanga je na veleposlaništvu DR Kongo zaprosila za prostovoljno vrnitev v domovino, ki jo je zapustila po smrti očeta. Ker je čutila, da tam ni več ničesar zanjo, se je odpravila v Tunizijo, ker je slišala, da gre za "čudovito in strpno državo".

Potovala je po kopnem z nekaj prijatelji, mejo med Alžirijo in Tunizijo pa je pred tremi meseci prečkala s pomočjo tihotapca ljudi. Plačala mu je 250 evrov.

A v Tuniziji ji ni uspelo najti dela, ker je bila brez denarja, tudi ji ni uspelo kupiti hrane ali najeti domovanja. "Vsak dan sem iskala delo ali nekoga, ki bi mi pomagal najti, kje bi lahko bivala, a me je policija stalno nadlegovala," je dejala. Življenje v Tuniziji se ji je slabšalo, še posebej po Sajedovih izjavah 21. februarja.

Iz države poročajo o porastu rasizma do podsaharskih prebežnikov, pa tudi do temnopoltih Tunizijcev. Več naj bi bilo tudi fizičnega nasilja.

V Tuniziji narašča nezadovoljstvo ljudi

"Val sovraštva brez razloga"

26-letni Ibrahima Barry iz Gvineje je dogodke v Tuniziji opisal kot "val sovraštva brez razloga", poroča portal Africanews. "Če vam povem, da so v Tuniziji divjaki, to ni dovolj močna beseda."

Dejal je, da so v njegovi soseski Tunizijci iskali temnopolte ljudi, jih lovili in posiljevali, ropali so njihove domove. Po njegovih besedah je napadalcem včasih pomagala policija. "Da se Afričan tako obnaša do drugega Afričana, je preprosto nečloveško, divjaško," je dodal.

K izgonu podsaharskih priseljencev poziva tudi skrajnodesničarska Tunizijska nacionalna stranka, ki govori, da je priseljevanje v Tunizijo iz drugih delov Afrike del prizadevanj za demografske spremembe v državi. Podobno teorijo zarote, in sicer o zamenjavi belskega prebivalstva s temnopoltim, širi tudi evropska skrajna desnica.

Kljub poročilom o nasilju nad prebežniki naj bi tunizijska policija raje lovila njih kot napadalce nanje. Aretiranih naj bi bilo okoli 800 podsaharskih Afričanov, druge so izselili iz domovanj, ki so jih najemali, številni so izgubili službe.

Iz Tunizije svoje državljane med drugim umikajo tudi Gvineja, Slonokoščena obala in Mali.

Po uradnih podatkih je v Tuniziji z 12 milijoni prebivalcev okoli 21.000 prebežnikov iz drugih delov Afrike, ki nimajo potrebnih dokumentov.

Protesti proti predsedniku Sajedu. Foto: Reuters
Protesti proti predsedniku Sajedu. Foto: Reuters

Protesti proti vse večji Sajedovi avtoritarnosti

Tudi zaradi Sajedovih izjav glede prebežnikov se je v Tunisu, glavnem mestu Tunizije, na enem največjih protestov proti Sajedi zbralo več tisoč ljudi. Protestniki mu poleg tega očitajo vse večjo avtoritarnost. Več tisoč protestnikov je korakalo po glavni aveniji v središču Tunisa s transparenti z napisom "Ne vladavini enega človeka" in "Konec policijske države", poroča STA.

Shod je organiziral vplivni tunizijski sindikat UGTT, kot odziv na nedavne aretacije številnih kritikov Sajedovega režima. Generalni sekretar sindikata UGTT Nuredin Tabubi je sporočil, da v državi ne bodo več tolerirali represije in tiranije. "Še naprej bomo branili svoboščine in pravice, ne glede na ceno. Ne bojimo se zaporov ali aretacij," je dodal.

Do protesta prihaja v času vse močnejšega Sajedovega zatiranja njegovih kritikov in političnih nasprotnikov. V preteklih mesecih je bilo namreč aretiranih več deset politikov, sodnikov, novinarjev in članov UGTT-ja. Vsi so bili obtoženi korupcije in zarote proti državni varnosti.

Sajed je od prevzema predsedniškega položaja leta 2019 storil že več spornih potez. Med drugim je leta 2020 razpustil parlament in slavil zmago na referendumu o novi ustavi, s katero je okrepil moč predsednika, ki zdaj poveljuje vojski, imenuje vlado brez odobritve parlamenta ter lahko po lastni presoji imenuje in razrešuje sodnike.