Dečki so v Armeniji bolj zaželeni od deklic, zato se mnoge ženske pod pritiski pogosto odločijo za splav fetusa, ki je ženskega spola. Foto: Reuters
Dečki so v Armeniji bolj zaželeni od deklic, zato se mnoge ženske pod pritiski pogosto odločijo za splav fetusa, ki je ženskega spola. Foto: Reuters
Lansko leto je bilo v Armeniji na 115 dečkov rojenih 100 deklic. Foto: Reuters

Avgusta letos je armenska vlada kot odziv na pritiske mednarodne skupnosti in Združenih narodov za prebivalstvo (Unfpa) z zakonom prepovedala spolno selektivne splave in tako resno vzela opozorila, da državi grozi demografska kriza.

Za Kitajsko in Azerbajdžanom je namreč Armenija na tretjem mestu na svetu po številu spolno selekltivnih splavov.

Od razpada Sovjetske zveze se je začelo postopno zviševati število splavov, v katerih je plod ženskega spola. Če je bilo leta 1991 rojenih 105 dečkov na 100 deklic, se je razmerje leta 2015 spremenilo na 115 dečkov na 100 deklic, poroča Guardian.

Sporna zakonodaja
Glede na novi zakon ima ženska, ki želi splaviti, tri dni časa za sprejetje svoje odločitve in posvetovanje z ginekologom, ki ji mora zagotoviti informacije o posledicah splava za njeno telo. Organizacije za pravice žensk ob tem opozarjajo, da je vlada s tem breme preložila na ženske. Namesto da bi popolnoma prepovedali tovrstno prakso, bo zakon le omejil dostop do izvedbe varnih splavov, saj se bo vedno več žensk odločalo za nezakonite splave, ki lahko resno škodijo njihovemu zdravju.

Dovoljena meja za opravljanje splava v Armeniji je 12 tednov, po tem je splav dovoljen le v izrednih primerih, če je bila recimo ženska posiljena ali je samohranilka. Nekatere ženske poročajo, da jim zdravniki opravijo splav tudi pri 15 tednu nosečnosti, kar bi pomenilo, da je bil to ilegalni splav.

"V tradicionalnih armenskih družinah se morajo dekleta preseliti k moževi družini ... najstarejši sin pa skrbi za starše," pove Ani Jilozian s Centra za pomoč ženskam, s čimer je hotela osvetliti pomen moškega spola v družbi. Ob tem pripoveduje zgodbe žensk, med katerimi je ena kot prvo rodila hčer, nato pa je imela štiri splave, preden je rodila dečka.

Kot poroča Guardian, ima Armenija dolgo zgodovina izredno liberalnega odnosa do splava, kar je pomembna zapuščina Sovjetske zveze, prve države na svetu, ki je leta 1921 liberalizirala splav. V državi se je znižala tudi stopnja rodnosti, in sicer z 2,5 rojenega otroka na družino v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na 1,5 danes. Če v družini načrtujejo le enega ali dva otroka, je pritisk, da je eden izmed njiju deček, toliko večji.

"Če bi resnično hoteli izkoreniniti spolno selektivne splave, moramo pogledati v bistvo težave. Kako se v družbi dečke in deklice vzgaja popolnoma drugače, predvsem moramo razbiti spolne stereotipe," pa pravi Lara Aharonian, direktorica Ženskega razvojne centra Armenije.