neposrednega dostopa do Evrope jim ne bi smeli dovoliti, meni avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz.

Kot je ocenil v pogovoru za avstrijski časnik Die Presse, bi morala Evropska unija slediti primeru Avstralije. Ta država od leta 2013 izvaja za mnoge sporno azilno politiko, v okviru katere vojaške ladje prestrežejo plovila s prebežniki in jih napotijo v drugo smer, še preden dosežejo celino.

Pošljejo jih bodisi nazaj na njihovo izhodiščno točko, ki je po navadi Indonezija, bodisi v centre za priseljence na tihomorskih otokih Papua Nova Gvineja in Nauru. Prosilci za azil se ne smejo naseliti v Avstraliji, niti če se izkaže, da gre za begunce.

Avstralija in ZDA vzor za EU?
"Avstralskega modela seveda v celoti ne bi mogli prevzeti, a bi njegova načela lahko uveljavili v Evropi," je dejal Kurz, ki je ob tem izrazil dvom do vpliva dogovora med EU-jem in Turčijo na zmanjšanje števila prebežnikov v Evropi.

V prid uveljavitvi avstralskega modela v EU-ju po mnenju Kurza govori tudi podoben model v ZDA, ko so v prvi polovici 20. stoletja migrante, ki so prišli z ladjami v New York, zadrževali na otoku Ellis.

Kurz hkrati zagovarja stališče, da bi morala EU sprejeti resolucijo, po kateri bi tisti, ki v Evropo pridejo nezakonito, izgubili pravico do prošnje za azil.

Po podatkih ZN-a je letos čez Sredozemsko morje v Evropo prišlo okoli 204.000 prebežnikov. Na tej poti - večina jih iz Libije skuša priti v Italijo - jih je umrlo več kot 2.500. Že sedaj mnoge prebežnike, ki jih rešijo na morju, pošiljajo na grške otoke ali italijanski otok Lampedusa.

Avstrija zaostrila pogoje za pridobitev azila
V Avstrijo je lani prišlo 90.000 prosilcev za azil, država pa je nato zaostrila pogoje za pridobitev azila in postavila kvoto za njihov sprejem v letošnjem letu. To je privedlo do zaprtja balkanske begunske poti. Posledično se je okrepilo število ljudi, ki se na pot v Evropo podajajo po nevarni morski poti.