V skladu z dogovorom bo Azerbajdžan obdržal območje Gorskega Karabaha, ki ga je zavzel med spopadi, armenske sile pa se bodo v naslednjih tednih umaknile z več drugih sosednjih območij.

Poteza, ki sledi nizu zmag azerbajdžanske strani, je v Armeniji sprožila val ogorčenja, med drugim so protestniki vdrli v poslopje vlade in parlamenta v Erevanu.

Rusko posredovanje

Da sta strani privolili v "popolno prekinitev ognja", ki naj bi ustvarila pogoje za dolgotrajno rešitev konflikta, je potrdil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je poleg tega napovedal, da bodo na območje napotili svoje mirovne sile, ki bodo med drugim zagotovile povezavo med Gorskim Karabahom in Armenijo.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da bo pri tem sodelovalo nekaj manj kot 2000 pripadnikov mirovnih sil, izmed katerih naj bi bili številni že na poti v Gorski Karabah, kjer naj bi glede na prvi osnutek sporazuma ostali pet let. Rusija je Armeniji zagotovila pet kilometrov širok koridor, ki pokrajino Gorski Karabah povezuje z Armenijo in ga bodo nadzorovale ruske mirovne sile, poroča RT.

V procesu bo po besedah azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva sodelovala tudi turška stran.

Putin je naznanil tudi, da dogovor vključuje izmenjavo vojnih ujetnikov in trupel ubitih ljudi, ljudje, ki so sredi spopadov zapustili svoje domove na konfliktnem območju, pa se bodo lahko vrnili domov.

Sorodna novica Azerbajdžan se je Rusiji opravičil za sestrelitev helikopterja "po nesreči"

"Železna roka ga je prisilila v podpis"

Alijev je dejal, da je dogovor "zgodovinsko pomemben", predstavljal pa naj bi vdajo Armenije. "Železna roka ga je prisilila v podpis tega dokumenta," je dejal o armenskem premierju Nikoli Pašinjanu.

"To odločitev sem sprejel po poglobljeni analizi vojaške situacije," je dejal Pašinjan in priznal, da je bilo sodelovanje pri dogovoru izjemno boleče tako zanj osebno kot tudi za armenski narod.

Protestniki vdrli v parlament

V Armeniji se je že pred dogovorom krepila jeza, pri čemer je sedemnajst opozicijskih strank že v ponedeljek Pašinjana in njegovo vlado pozvalo k odstopu.

Protestniki so vdrli v poslopji vlade in parlamenta, kjer je prišlo do izgredov in prerekanj, Pašinjan pa je zjutraj zanikal informacijo, da je ušel iz države.

Ubitih več kot 1300 ljudi

Konflikt v Gorskem Karabahu, ki kljub mednarodnim prizadevanjem za mirovni dogovor tli že desetletja, se je znova vnel konec septembra. Doslej je bilo v spopadih ubitih več kot 1300 ljudi, vključno z več deset civilisti, dejansko število smrtnih žrtev pa naj bi bilo še višje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Azerbajdžanske sile so v zadnjih tednih postopoma napredovale pri zavzemanju območja, do prelomnega trenutka pa je prišlo v nedeljo, ko so zavzele strateško pomembno mesto Šuša.

Rusija ima z Armenijo sicer sklenjen vojaški dogovor, na armenskem ozemlju pa ima svoje oporišče, a je doslej vztrajala, da se ne bo vmešavala v spopad, če ne bo ogroženo ozemlje Armenije.