Pogovori potekajo na več ravneh. V ponedeljek zvečer je prek Pekinga v Singapur, ki je bil določen kot kraj srečanja med severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, prispel najtesnejši Kimov pomočnik Kim Chang-son, kar naj bi bil pomemben znak, da priprave na srečanje znova potekajo. V Singapur so iz ameriškega vojaškega oporišča Jokota prispeli tudi ameriški vladni predstavniki. Iz Bele hiše so sporočili, da so na srečanje s Severnimi Korejci poslali "izvidnico".

Poleg tega je, znova prek Pekinga, v ZDA odpotoval nekdanji vodja severnokorejske obveščevalne agencije Kim Yong-chol, ki naj bi se z ameriškimi uradniki prav tako pogovarjal o pripravah na dolgo pričakovani vrh.

Pogovori potekajo tudi v obmejni vasi med obema Korejama Panmunjon. Vodita jih ameriški veleposlanik na Filipinih Sung Kim in namestnica severnokorejskega zunanjega ministra Choe Son-hui, dialog pa poteka tudi prek severnokorejske misije pri Združenih narodih v New Yorku, poroča sodelavec Radia Slovenija iz Pekinga Uroš Lipušček, ki pa dodaja, da ni o poteku pogajanj nič znanega.

Abe in Ši posredno vpletena
Glede na to, da južnokorejski predsednik Mun Dže In pred dvema dnevoma ni hotel odgovoriti na vprašanje, kako si v Severni Koreji zamišljajo proces denuklearizacije, strokovnjaki ocenjujejo, da obstajajo na tem področju velike razlike. Kim Džong Un naj bi odpoved od jedrskega orožja pogojeval s podpisom mirovnega sporazuma in trdnih varnostnih zagotovilih, da ZDA ne bodo poskušale strmoglaviti njegovega režima. Omenjene garancije naj bi vključevale vsaj delni umik ameriških čet iz Južne Koreje in umik ameriškega jedrskega dežnika iznad Južne Koreje in Japonske. Predsednik japonske vlade Šinzo Abe bo zaradi tega vprašanja še pred vrhom znova obiskal Washington.

Ker je južnokorejski predsednik Mun že dvakrat uspešno posredoval med obema stranema, obstaja možnost, da se bo tudi v Singapurju pridružil Trumpu in Kimu. Ob koncu sestanka, seveda če bo uspešen, bi utegnili skleniti mirovni sporazum, ki naj bi ga podpisala voditelja obeh Korej in ameriški predsednik. V zvezi s tem se postavlja vprašanje kitajske vloge. Peking je bil namreč 1953. leta sopodpisnik sporazuma o premirju. Da bo Kitajska še kako prisotna na vrhu, potrjujejo tudi napovedi, da se bo Kim Džong Un na poti v Singapur ali pa še prej ustavil v Pekingu, kjer naj bi se znova posvetoval s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, dodaja Lipušček.