Vrha se udeležujejo finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav članic skupine G20. Foto: Reuters
Vrha se udeležujejo finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav članic skupine G20. Foto: Reuters

Udeleženci srečanja bodo obravnavali negativni vpliv spora na svetovno gospodarstvo. Mednarodni denarni sklad (IMF) je ta teden izračunal, da bi lahko učinki carin med ZDA in Kitajsko svetovnemu gospodarstvu v letu 2020 odnesli 0,5 odstotne točke ali 455 milijard dolarjev, kar je več od velikosti gospodarstva Južne Afrike.

Ministri menijo, da je nujno poiskati svetovni model obdavčitve spletnih velikanov, kot sta Google in Facebook. Foto: EPA
Ministri menijo, da je nujno poiskati svetovni model obdavčitve spletnih velikanov, kot sta Google in Facebook. Foto: EPA

Kitajska in ZDA trgovinsko vojno bijejo od marca lani, v tem času so uvedle ali zvišale carine na določeno blago, ZDA zdaj grozijo z dodatnimi carinami, ki bi zajele 325 milijard dolarjev kitajskega blaga, kar predstavlja skoraj celoten kitajski uvoz v ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer napovedal, da bo z odločitvijo o uvedbi dodatnih carin počakal do vrha držav G20, ki bo konec tega meseca. Takrat naj bi se namreč srečal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom.

Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je ob robu prvega dneva zasedanja finančnih ministrov G20 dejal, da so ZDA odprte za nadaljnja pogajanja. Če konec meseca državi ne bosta dosegli dogovora, pa bodo ZDA uresničile napoved o zvišanju carin. "Smo na poti zgodovinskega dogovora. Če želijo sesti nazaj za mizo in dokončati pogovore o pogojih, o katerih smo se pripravljeni pogajati, bo to dobro. Če ne, bomo uvedli dodatne carine, kot je povedal že predsednik," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Mnuchin, ki napredek pričakuje ravno v času srečanja Trumpa in Šija.

Globalni davek na digitalne storitve

V osredju srečanja bo tudi nov globalni davek na digitalne storitve. Ministri so se strinjali, da je nujno poiskati svetovni model obdavčitve internetnih velikanov, kot sta Google in Facebook.

Christine Lagarde svari pred tehnološkimi velikani

Velike tehnološke družbe bi lahko povzročile precejšnje motnje v svetovnem finančnem sistemu, je v Fukooki posvarila voditeljica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde.

V prihodnosti bi po njenih besedah lahko globalno ureditev plačevanja in poravnav lahko vodilo le nekaj podjetij, ki imajo dostop do velikanskih količin podatkov in razvitno umetno inteligenco.

Načrte pri uvajanju davka, ki bi pravičneje razdelil prihodke med države in multinacionalke, je udeležencem srečanja predstavil generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Ángel Gurria. Načrt je potrdilo 129 držav, med njimi tudi Slovenija.

"Moramo pohiteti," je v razpravi pred uradnim začetkom srečanja opozoril francoski finančni minister Bruno Le Maire. Do kompromisa naj bi po njegovi oceni prišli do konca leta. Pravična obdavčitev spletnih velikanov je po besedah britanskega finančnega ministra Philipa Hammonda odziv na nekaj, kar prebivalstvo označuje kot krivico v davčnem sistemu.

Razmišljanja gredo v smeri, da bi se davek odmeril tam, kjer se ustvarja poslovanje, ne v državah, kjer imajo ta podjetja sedež. Vendar pa so na mizi tudi drugačni predlogi, ZDA imajo nekoliko širšega, po tem bi se obdavčile tudi evropske in azijske multinacionalke v drugih sektorjih. Po Mnuchinovih besedah je treba poiskati ravnovesje med digitalnim davkom in morebitnim vplivom tega na ostala podjetja.