Atambajev je bil predsednik Kirgizije od decembra 2011 do novembra 2017. Foto: Reuters
Atambajev je bil predsednik Kirgizije od decembra 2011 do novembra 2017. Foto: Reuters

Izbruhnili so spopadi z njegovimi podporniki. Ubit je bil policist, po poročanju ruske tiskovne agencije Ria Novosti pa je bilo ranjenih več kot 80 ljudi. Pojavil se je videoposnetek, na katerem Atambajev pozdravlja svoje podpornike, ljudje pa v paniki zaradi strelov tečejo in kričijo. Njegovi privrženci so nato okoli hiše postavili barikade.

Predsednik Sorunbaj Šenbekov je v parlamentu obsodil Atambajeva in njegove podpornike, ki so bili oboroženi s strelnim orožjem, in tako huje kršili zakon.

Podporniki nekdanjega predsednika države niso dovolili, da ga policija odpelje. Foto: Reuters
Podporniki nekdanjega predsednika države niso dovolili, da ga policija odpelje. Foto: Reuters

Tožilstvo je proti Atambajevu vložilo obtožbo zaradi nezakonitega kupovanja zemljišč in korupcije. Atambajev, ki obtožbe zavrača, je v zadnjih tednih na svojem posestvu blizu glavnega mesta Biškek zbral svoje podpornike in okrepil varovanje.

Potem ko so mu poslanci junija zaradi obtožb odvzeli imuniteto, je napovedal, da se bo do konca boril proti obtožbam, administracijo zdajšnjega predsednika Šenbekova pa je označil za mafijski klan.

Spor neizogiben

"Že nekaj časa je bilo jasno, da je spopad med zdajšnjim in nekdanjim predsednikom neizogiben, predvsem potem ko je Atambajev dejal, da ne bo sodeloval z zdajšnjim predsednikom in bo skušal delati mimo njega," pa je za nemško tiskovno agencijo DPA dejal strokovnjak za evrazijske zadeve Chris Weafer.

Dodal je, da se je država spoprijemala z grožnjo dveh vzporednih vlad, eno pod izvoljenim predsednikom in eno pod nekdanjim. Šenbekov je bil sicer na predsedniških volitvah leta 2017 izvoljen tudi s podporo Atambajeva.

Med njima pa se je počasi vnel spor, ko je med drugim aktualni predsednik po nastopu položaja odpustil več višjih predstavnikov v državi, česar Atambajev ni odobraval.

Oktobra leta 2017 je Atambajeva v prvi menjavi oblasti brez prelivanja krvi po letu 1991 nasledil Šenbekov, ki je na volitvah dobil večinsko podporo. Predtem je v državi leta 2005 izbruhnila t. i. tulipanska revolucija, ki je s položaja odnesla osamosvojitelja Askarja Akajeva.

Dobri odnosi med zdajšnjim in prejšnjim predsednikom so se lani skrhali. Foto: Reuters
Dobri odnosi med zdajšnjim in prejšnjim predsednikom so se lani skrhali. Foto: Reuters

Revščina in brezposelnost

Šestmilijonska Kirgizija se sicer spopada z revščino, brezposelnostjo in predvsem korupcijo. Po uradnih statističnih podatkih živi v revščini več kot 30 odstotkov od skupno šestih milijonov prebivalcev. Stopnja brezposelnosti med mladimi je 15-odstotna, zato je več kot milijon ljudi zapustilo državo. Največ jih je šlo v Rusijo.

Nekdanja pretežno muslimanska sovjetska republika Kirgizija je gospodarsko močno odvisna od sodelovanja s sosednjo Kitajsko, politično pa svoj vpliv skuša še vedno izvajati Moskva. V Kirgiziji je tudi rusko vojaško oporišče. Za vpliv si sicer prizadevajo tudi Kitajska in ZDA.

Kirgizija: Policija le aretirala nekdanjega predsednika