Povsem običajen prizor z ulic Šanghaja – prostovoljci v skafandrih in dolge vrste za hrano. Foto: Reuters
Povsem običajen prizor z ulic Šanghaja – prostovoljci v skafandrih in dolge vrste za hrano. Foto: Reuters

Posnetki, objavljeni (in naglo izbrisani) na kitajskem družbenem omrežju Weibo, prikazujejo obupane prebivalce, kako plenijo posebne točke za zbiranje hrane, kako se skoraj tepejo za škatle s hrano ter kako glasno protestirajo proti pomanjkanju hrane, vode in celotne obravnave izbruha.

Največje kitajsko mesto, finančno središče države, je zaprto že 22 dni – gre za najstrožji lockdown kjer koli na svetu od začetka pandemije. In to kljub opozorilom zdravstvenih oblasti, da je različica omikron tako nalezljiva, da je zaprtja ne morejo kar izničiti, in da je resnih primerov izredno malo.

Sorodna novica Ob zaprtju Šanghaja prebivalci brez hrane: "Prvič v življenju sem lačen"

Prebivalci Šanghaja lahko tako zapuščajo svoje domove le enkrat na dan, da poberejo hrano (pa še to je omejeno na dva prebivalca stanovanjskega bloka na dan), ukrepi so tako drakonski, da oblasti celo ločujejo okužene otroke od staršev (nekateri so stari samo nekaj mesecev.)

V petek pa je ljudi razburil še posnetek, kako eden od "covidnih paznikov" v zaščitnem skafandru do smrti potolče psa z lopato, ker je bil njegov lastnik okužen s koronavirusom.

V Šanghaju dnevno odkrivajo rekordno število okužb, v petek so jih našteli 23.600 (od tega le 800 simptomatičnih, le en človek pa naj bi bil v kritičnem stanju, navaja BBC), v zaprtju je kar 26 milijonov prebivalcev te metropole, ki se vse bolj pritožujejo nad pomanjkanjem hrane, saj primanjkuje dostavljavcev, nihče pa ne ve, kdaj se bodo ukrepi razrahljali.

Vse več strokovnjakov se sprašuje, kako smiselna je praktično nedosegljiva kitajska "ničelna covidna" politika, ki jo skuša doseči predsednik Ši Džinping.

Dostavljanje hrane v Šanghaju. Foto: Reuters
Dostavljanje hrane v Šanghaju. Foto: Reuters

Ločevanje okuženih otrok od staršev

"To je nehumano," je obupan eden od staršev, ki se je moral ločiti od malčka, ko je bil ta pozitiven. Fotografije in posnetki kažejo ves obup staršev, ki jih v bolnišnicah ločujejo od otrok, kar je že 31. marca spodbudilo več diplomatov EU-ja v Šanghaju, da so mestne oblasti v pismu pozvali, naj prakso opustijo. Zaman.

Predstavniki šanghajskih zdravstvenih oblasti to prakso še kar zagovarjajo, poroča Guardian. Vu Čianju iz šanghajske zdravstvene komisije je dejal, da je ukrep nujen, da bi vzpostavili nadzor nad virusom, potem ko so več tednov virus skušali obvladati s ciljanimi, omejenimi zaprtji in sveto zagotavljali, da popolnega lockdowna ne bo, in celo pridržali ljudi, ki so širili tovrstne govorice, kot piše Economist.

Ma Čunlej, generalni sekretar šanghajske vlade, je sicer prejšnji teden priznal, da se je njegova administracija z izbruhom slabo spopadla. “Naša ozaveščenost o močno nalezljivi in zahrbtni različici omikron ni bila zadostna, naše priprave na občutno porast okužb pa nezadostne. Iskreno sprejemamo kritike in delamo vse, kar je v naši moči, da bi odziv izboljšali," je dejal.

Šanghaj – mesto duhov. Foto: Reuters
Šanghaj – mesto duhov. Foto: Reuters

Zaprtje za "nedoločen čas"

"Izboljšanje odziva" je, kot kaže, pomenilo novo podaljšanje zaprtja mesta, ki bi se moralo v torek po napovedih vsaj delno odpreti, a je prebivalce namesto tega šokiralo obvestilo, da bo zaprtje trajalo "nedoločen čas".

Iz mesta prihajajo srh vzbujajoča poročila o vse bolj obupanih prebivalcih, ki ne morejo ne do hrane ne do zdravil in osnovnih potrebščin, saj nihče od njih ni bil pripravljen na to, da bo v nedogled zaprt med štiri stene, navaja Guardian.

Politolog Dali Yang z univerze v Chicagu je za BBC ugotovil, da zalog hrane zmanjkuje na milijone prebivalcem metropole in da so mnogi omejeni na le en obrok dnevno. Ob tem je posvaril, da so najbolj ogroženi starejši Šanghajci, za katere je večja verjetnost, da živijo sami in manjša, da uporabljajo pametne telefone.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

“Ne glede na to, kjer živiš, ali imaš denar ali ne, moraš skrbeti, kaj sploh še lahko poješ in kako lahko prideš do hrane," je zapisal eden od uporabnikov na Weiboju, ki so ga preplavili obupani zapisi Šanghajcev. “Mar hočete prebivalce Baošana sestradati do smrti?" je vprašal prebivalec predmestnega okrožja, kjer jim hrane drastično primanjkuje.

Težave dostopa do hrane imajo tudi prostovoljci v zdravstvu, ki so jih pripeljali v mesto – kar okoli 38.000 jih je –, da bi pomagali pri pandemiji. “So zaloge samo za domačine? Kot nekdo, ki ni iz mesta, sem lahko prostovoljka, ampak zakaj zaloge niso dodeljene tudi nam?" v videu joče ena od prostovoljk.

CNN v svoji reportaži opozarja, da so v teh strogih kitajskih zaprtjih, kot je zdaj v Šanghaju, smrtno ogroženi bolniki z drugimi boleznimi, ki ne morejo ne do zdravnika, ne do posegov, ne do dializ, ne do obsevanj, ne do zdravil.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Rahljanje ukrepov šele po novembru?

Skrbi tudi druge po državi, saj se bojijo, da bodo naslednji na vrsti oni, zaskrbljenost nad razmerami pa izražajo tudi organizacije za človekove pravice. ​"Uporaba termina "lockdown" je lahko precej netočna, ko se uporablja na Kitajskem v primerjavi s preostalim svetom," opozarja Maja Vang iz Human Rights Watcha, ki meni, da termin ne zajame popolno resnosti situacije.

Strogo zaprtje 26-milijonskega Šanghaja se vse bolj kaže kot največji izziv kitajski strogi politiki ničelne tolerance do covida, ki za zatiranje izbruhov uporablja množična testiranja in stroga zaprtja. Taktika je res privedla do precej manj smrti in večje gospodarske rasti kot v drugih velikih državah.

Ši, ki strategijo postavlja kot dokaz, da kitajski socialistični sistem prekaša zahodno demokracijo, še naprej vztraja, da je kitajska politika ničelne tolerance do covida pravilna, in je v govoru v petek na dogodku, ki je proslavil izvedbo olimpijskih iger v Pekingu, na vse pretege hvalil, kako se je njegova država spopadla s pandemijo. Kot je povedal, so mu nekateri športniki dejali, da si Kitajska za svoj pristop "zasluži zlato medaljo", poroča BBC. Ši je zatrdil, da je kitajska politika ničelne covidne tolerance "prestala preizkus" olimpijskih iger.

Indicev, da bi Kitajska spremenila svojo politiko, ko gre za covid, ni, analitiki pa pravijo, da rahljanje ukrepov ni prav verjetno pred partijskim kongresom novembra, kjer naj bi se Ši Džinping potegoval za še en petletni mandat.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

"Drakonski" ali "ambiciozni" pristop?

Tudi uvodnik, ki ga je v petek objavila državna tiskovna agencija Šinhua, navaja, da se bo država "trdno držala" svoje covidne politike in bo prav s politiko ničelne tolerance do covida tega premagala. Pri tem navaja, kako se je taktika v zadnjih dveh letih že izkazala uspešna v mestih, kot so Nanking, Tiandžin in Šj'an, priznava, da je Šanghaj malce večji izziv, a ne omenja stisk prebivalcev, zgolj pozdravlja "ambiciozni pristop".

"Kitajski dinamični pristop ničelne tolerance do covida uporablja hitre, odločne in stroge ukrepe, da bi zminimalizirali posledice epidemije in število okužb, hujših primerov in smrti. Končni cilj je spraviti epidemijo pod nadzor v kar najkrajšem času," piše Šinhua.

"Prav tej dinamični politiki ničelne tolerance do covida se gre zahvaliti, da je število okužb, bolnikov, resnih primerov in smrti na Kitajskem ostalo nizko. Ta politika je tudi pomagala državi varno gostiti olimpijske igre v Pekingu. In ta politika je ključni razlog, zakaj gre Kitajski bolje kot večini držav, ko gre za zajezovanje covida-19 kot tudi za gospodarski razvoj."

"S svojo neomajno uvedbo ničelne tolerance do covida ima Kitajska kot odgovorna država odločnost, izkušnje in sposobnost, da zadnje izbruhe virusa kmalu spravi pod nadzor in ohrani močno gospodarsko rast. Ne bo več dolgo, ko bodo kitajski državljani lahko uživali v toplem pomladnem soncu, ko se stvari vrnejo v normalnost," bodrilno sklene uvodnik.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Vse več kritikov pristopa

A kitajski pristop ima več kot dve leti od izbruha pandemije pospešeno več kritikov kot oboževalcev. Tako Economist v svoji sobotni izdaji poroča, kako "štorasto zaprtje Šanghaja" močno postavlja na preizkus strategijo ničelne tolerance, CNN pa v svoji analizi navaja, kako se prav zaradi bližajočega se partijskega kongresa lokalni predstavniki oblasti tako trmasto oklepajo politike ničelne tolerance, saj tako izkazujejo zvestobo Šiju in se nadejajo stolčkov v centralnem komiteju partije.

Namesto da bi Kitajci živeli z virusom, bodo tako morda morali živeti z izjemno drago politiko, piše CNN, ki se sprašuje, kaj bi lahko bila točka preloma s to politiko. Dzeng Gvang, visoki vladni svetovalec za zdravje, je lani poleti dejal, da se bo Kitajska začela odpirati in soobstajati z virusom, ko bo davek večji od koristi.

"A kar ni predvidel, je, da je tehtanje cene in koristi politike zdaj močno politizirano. Pod kitajsko legitimnostjo na podlagi učinkovitosti bi umik od politike ničelne tolerance do covida zaradi visokega družbenogospodarskega davka spodkopalo osebno vodstvo Šija, ki je vse stavil na omenjeno covidno politiko, točno v trenutku, ko se poteguje za tretji mandat," opozarja CNN.

V Hongkongu zaradi politike ničelne tolerance do covida beg možganov

Kitajska politika ničelne tolerance do covida svoj davek pušča tudi v Hongkongu. Tudi tam so namreč ob izbruhu različice omikron v začetku leta uvedli stroge ukrepe, omejili združevanja na dve osebi, omejili odpiralni čas restavracij, zaprli fitnese in ponovno uvedli šolanje na daljavo. Prav tako ima to mesto/administrativno območje še vedno eno najstrožjih politik, ko gre za vstop v državo - za vse prišleke je bila namreč vse do 1. aprila obvezna 21-dnevna hotelska karantena, kar je povsem ubilo turizem (zdaj je karantena za večino držav znižana na teden dni).

To mednarodno finančno središče je od začetka leta 2022 zapustilo že skoraj 157.000 prebivalcev, skoraj polovica evropskih podjetij pa je v anketi Evropske trgovinske zbornice marca odgovorilo, da razmišljajo o odhodu. Prav tako marca je hongkonška trgovinska zbornica opozorila, da mestu preti eksodus izobraženih delavcev razsežnosti, ki jim niso bili priča že od časov, ko je mesto prehajalo iz britanskih v kitajske roke.