Kitajski gradbeni delavci so izčrpani zaspali kar na gradbišču. Fotografija je iz leta 2010, ko so med epidemijo sarsa v Pekingu zgradili novo bolnišnico v petih dneh. Foto: EPA
Kitajski gradbeni delavci so izčrpani zaspali kar na gradbišču. Fotografija je iz leta 2010, ko so med epidemijo sarsa v Pekingu zgradili novo bolnišnico v petih dneh. Foto: EPA

Brutalno delovno kulturo na Kitajskem poznajo pod geslom 996. Števke nazorno kažejo pričakovanja kitajskega gospodarstva, predvsem tehnološkega sektorja: delo od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer, šest dni na teden, kar nanese 72 delovnih ur tedensko.

Uspešni kitajski podjetniki so v preteklosti vneto zagovarjali sistem 996. Ustanovitelj Alibabe Jack Ma, ki je v zadnjem času sicer prišel navzkriž s kitajskimi oblastmi, je pred leti 12-urni dnevni delovnik označil za "blagoslov", saj bi brez njega kitajsko gospodarstvo "izgubilo vitalnost in zagon". Ustanovitelj spletne prodajalne JD.com Richard Liu mu je pritegnil, da se je v zadnjih letih "izjemno povečalo število lenuhov".

Kitajsko gospodarstvo se že skoraj 45 let vztrajno povečuje. Med letoma 1990 in 2010 se je po podatkih Svetovne banke vsako leto povečalo celo za deset odstotkov, potem pa se je rast upočasnila. Daleč najmanjša je bila gospodarska rast v lanskem pandemskem letu, in sicer 2,3-odstotna.

Država prvič opozorila delodajalce

Čeprav je na Kitajskem uzakonjen 8-urni delovnik, vlada v preteklosti ni kritizirala delovne kulture 996, ki je bila v glavnem tudi zaslužna za cvetočo gospodarsko rast.

To se je spremenilo konec letošnjega avgusta, ko je vrhovno sodišče v desetih sodbah razsodilo v korist preobremenjenih delavcev. Kitajsko ministrstvo za delo in vrhovno sodišče sta nato v skupni javni izjavi neposredno opozorila podjetja, da so kazensko odgovorna za preobremenjenost delavcev.

"Delavci imajo zakonsko pravico do ustreznega nadomestila in časa počitka ali dopusta. Upoštevanje nacionalnega delovnega časa je obveznost delodajalcev," so zapisali in dodali, da bodo razvili smernice za reševanje prihodnjih delovnih sporov.

Kitajska zakonodaja predvideva osemurni delovnik, pet dni na teden, pri čemer skupno število ur ne sme preseči 44 ur tedensko. Zakonodaja dopušča dodatno delo, pri čemer mora delodajalec delavcu izplačati nadure.

Delavec sestavlja gradbeni oder na stavbi nekdanjega letališča v Hongkongu. Foto: EPA
Delavec sestavlja gradbeni oder na stavbi nekdanjega letališča v Hongkongu. Foto: EPA

Kitajska regulacija gospodarstva in velikih podjetij

Opozorilo podjetjem prihaja nekaj tednov po tem, ko je kitajska partija ob svoji stoletnici razgrnila načrt za omejevanje in regulacijo poslovanja velikih podjetij. Nova pravila so oznanili predvsem za podjetja na področjih nacionalne varnosti, tehnologije in izobraževanja. Velik poudarek je na omejevanju monopolov, zaradi česar je Alibaba že morala plačati rekordnih 2,4 milijarde evrov kazni.

Regulacije zajemajo tudi vpliv "tuje zakonodaje" na mednarodna podjetja ter posegajo na področja digitalnega gospodarstva, kot so spletno bančništvo, zavarovalnice, umetna inteligenca, storitve v oblaku (cloud computing) itd. Okrepljen je tudi nadzor vsebin na spletnih platformah, kot je družbeno omrežje Kuaishou, Tencentovo komunikacijsko orodje QQ ali Alibabini omrežji Weibo in Taobao. Vladna regulacija gospodarstva je predvidena do leta 2025, poroča BBC.

Opozorila delavcev do zdaj brez učinka

Izčrpani delavci so v preteklosti že opozarjali na brutalnost delovne kulture v cvetočih kitajskih podjetjih. Najopaznejša je bila akcija kitajskih programerjev na portalu Github leta 2019, ko so podjetjem, ki izčrpavajo delavce, onemogočili dostop do platforme za izmenjavanje kod računalniških programov.

V zadnjih letih je vse več tudi protestov. Po podatkih hongkonške nevladne organizacije so kitajski dostavljavci hrane med letoma 2016 in 2021 izvedli 113 protestnih zborovanj, je poročal BBC.

Razkuževanje osnovne šole pred začetkom šolskega leta v Vuhanu. Pandemija covida-19 je tudi na Kitajskem za nekaj časa ustavila proizvodnjo, kar je vplivalo na gospodarsko rast in dodatno obremenjevanje delavcev. Foto: Reuters
Razkuževanje osnovne šole pred začetkom šolskega leta v Vuhanu. Pandemija covida-19 je tudi na Kitajskem za nekaj časa ustavila proizvodnjo, kar je vplivalo na gospodarsko rast in dodatno obremenjevanje delavcev. Foto: Reuters

Covidno leto: Kitajcem po delu in spanju ostanejo le še slabe tri ure

Sorodna novica Kitajski mladoletniki bodo lahko videoigre igrali le tri ure na teden

Preobremenjenost kitajskih delavcev je postala še očitnejša v lanskem letu, ko so podjetja skušala nadomestiti proizvodnjo po zaprtju zaradi covida-19. Avgusta lani je kitajska državna radiotelevizija CCTV objavila poročilo državnega urada za statistiko, ki je z anketiranjem 100.000 delavcev ugotovil, da ima povprečen kitajski delavec le okoli 2 uri in 42 minut prostega časa na dan.

"Prosti čas" pri tem pomeni izključno dve uri in 42 minut časa, ko delavci niso na delovnem mestu ali ne spijo, poudarja kitajski raziskovalni portal Caixin Global. Količina dnevnega prostega časa se je ob tem v primerjavi z letom prej v povprečju zmanjšala za 25 minut.

CCTV je v prispevek vključil tudi "sindrom izgorelosti", ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 2019 vključila v posodobljeno mednarodno klasifikacijo bolezni. WHO sicer poudarja, da je izgorelost poklicni pojav, in ne zdravstveno stanje, definira pa ga kot "sindrom, ki je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ga ni mogoče uspešno obvladati".

Uporabniki omrežja Weibo: Prosti čas namenjamo za prehrano

Po objavi poročila je završalo na kitajskem družbenem omrežju Weibo. "Velike korporacije so zdaj presrečne in že iščejo načine, kako izkoristiti 2,42 ure," je zapisal eden izmed uporabnikov, medtem ko je več uporabnikov Weiboja opozorilo, da 2,42 ure "prostega časa" v resnici porabijo zgolj za prehranjevanje, še poroča Caixin Global.

Nacionalna kitajska študija je ob tem že leta 2018 ugotovila, da več kot 60 odstotkov, rojenih po letu 1990, nima dovolj časa za spanje. Še posebej na udaru so prebivalci velikih kitajskih mest, kjer je tudi največ tehnoloških podjetij, ki najpogosteje prakticirajo delovnik 996, še zdaleč pa niso edina.

Številni mladi na Kitajskem ne delijo več vrednot svojih staršev, sprašujejo se o smislu garanja na delovnem mestu in gojijo drugačne vrednote. Foto: EPA
Številni mladi na Kitajskem ne delijo več vrednot svojih staršev, sprašujejo se o smislu garanja na delovnem mestu in gojijo drugačne vrednote. Foto: EPA

Tihi samodestruktivni protest

Na družbenih omrežjih se je junija lani razširil tudi izraz "maščevalna nočna prokrastinacija". Fenomen je kitajsko-ameriška novinarka Daphne K Lee opredelila kot "pojav, pri katerem ljudje, ki nimajo veliko nadzora nad svojim dnevnim življenjem, zavračajo zgodnje spanje, da bi si v poznih nočnih urah povrnili občutek svobode".

Sorodna novica Kitajska je "ne zadosti možatim" moškim prepovedala pojavljanje na televiziji

Oglasili so se številni kitajski uporabniki Twitterja in predstavili svoje zgodbe. "Običajno v pisarni od 8 do 8. Ko pridem domov po večerji in se oprham, je ura 10. Verjetno ne bom šel samo spat in ponovil iste rutine. Za preživetje je potrebno nekaj svojega časa," je zapisal Kenneth Kvok.

Mladi kitajski delavci si tako z bedenjem pozno v noč, s komuniciranjem na družbenih omrežjih in gledanjem videoposnetkov želijo "povrniti" nekaj ur prostega časa, potem ko so ves dan posvetili delu. Hkrati se zavedajo, da to škodi njihovemu zdravju, a je osebna svoboda pomembnejša, je v reportaži novembra lani poročal BBC.

Vse bolj prepoznavno med kitajsko mladino postaja tudi gibanje "tang ping", v dobesednem prevodu "ležati iztegnjeno", ki zagovarja idejo, da ljudje ne smejo biti preobremenjeni, temveč se lahko zadovoljijo z manj ambicioznimi dosežki v življenju. Vse to kaže na premik miselnosti mladih Kitajcev, ki v nasprotju s starši ne verjamejo več v zgodbo, da se trdo delo vedno obrestuje, poroča BBC.

Smrti zaradi preobremenjenosti

Kitajsko javnost je letos pretreslo tudi več smrti delavcev, domnevno povezanih s preobremenjenostjo. Januarja se je dostavljavec spletne platforme Ele.me v javnosti zažgal, neuradno zaradi neizplačila 650 evrov za nadure. V prvih dneh januarja se je 22-letni delavec pri spletni prodajalni Pingduoduo ob vračanju z dela ob 1.30 zjutraj zgrudil na tla in umrl. Njegov sodelavec je nekaj tednov pozneje naredil samomor.

Smrti so znova oživile debate na omrežju Weibo, kjer so številni delavci opozorili, da vsak mesec oddelajo več kot 300 ur. "Zelo sem utrujen. Sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje videl dnevno svetlobo. Medtem velika podjetja bogatijo. Kako je to pošteno?" je zapisal eden izmed uporabnikov.

Največkrat delovnik 996 prakticirajo v visokotehnoloških podjetjih, pa tudi v drugih sektorjih. Foto: EPA
Največkrat delovnik 996 prakticirajo v visokotehnoloških podjetjih, pa tudi v drugih sektorjih. Foto: EPA

Prelomna razsodba odpira vrata tožbam in novi sodni praksi

Kitajska vlada se je bila prisiljena odzvati na vse večje javno nezadovoljstvo, poroča BBC. "Prišli smo do točke preloma. Uradniki morajo ukrepati zdaj, še posebej zaradi odmevnih smrti delavcev," je dejala Jenny Čan s Politehnične univerze v Hongkongu in dodala, da je za Kitajsko zelo pomembno stanje brez nemirov.

Vrhovno sodišče je 27. avgusta v vseh desetih prelomnih sodbah razsodilo v korist delavcem. Gre za zaposlene v tehnološkem, medijskem in gradbenem sektorju, številni med njimi so bili prisiljeni v opravljanje nadur. Kmalu po razsodbi je proizvajalec pametnih telefonov Vivo sporočil, da bodo vsem zaposlenim omogočili "dolge konce tedna" oz. ukinili šestdnevni delovni teden.

Hongkonški strokovnjaki so za BBC ocenili, da se bo na podlagi sodnih primerov več delavcev odločilo za tožbe proti izkoriščevalskim delodajalcem, prav tako pa bodo v korist delavcem najbrž pogosteje razsodila tudi nižja sodišča. Kljub temu je pot do ukinitve delovne kulture 996 in dostojnega prostega časa za povprečnega kitajskega delavca še dolga.