Katareske ekipe so delovanje letališča znova vzpostavile v sodelovanju s talibanskimi oblastmi. Foto: Reuters
Katareske ekipe so delovanje letališča znova vzpostavile v sodelovanju s talibanskimi oblastmi. Foto: Reuters

Kabulsko letališče je bilo zaprto od umika zahodnih sil iz Afganistana in po množični letalski evakuaciji na desettisoče zahodnih državljanov ter njihovih sodelavcev, potem ko so nadzor nad državo prevzeli talibani.

Katarski veleposlanik, čigar tehnične ekipe so pomagale pri ponovni vzpostavitvi delovanja letališča, je v pogovoru z arabsko televizijo Al Džazira dejal, da so popravili letališko stezo v sodelovanju z afganistanskimi oblastmi. Iz Kabula sta poleteli tudi dve letali na notranjem poletu proti mestoma Mazar E Šarif in Kandahar.

Katarski zunanji minister Muhamed bin Abdulrahman Al Tani je že v četrtek dejal, da se zalivske države pogovarjajo s talibani in delujejo skupaj s Turčijo pri tehnični podpori za odprtje kabulskega letališča.

Boji za zadnjo utrdbo upornikov proti talibanom

Talibani so pred tem sporočili, da so prevzeli nadzor nad še zadnjim območjem v Afganistanu, kjer so se jim upirali, dolino Pandžšir, vodja tamkajšnjega odpora, nekdanji podpredsednik Afganistana Amrulah Saleh, pa zanika, da je bojev konec.

Saleh je v videosporočilu zatrdil, da ni pobegnil z območja, je pa priznal, da so razmere "težke", poroča BBC. V spopadih v Pandžširju naj bi umrlo na stotine ljudi.

Talibani nadzirajo praktično vso državo. Foto: Reuters
Talibani nadzirajo praktično vso državo. Foto: Reuters

Talibani trdijo, da so zmagali. Eden od poveljnikov je za Reuters dejal, da so "z Alahovo pomočjo prevzeli nadzor nad celotnim Afganistanom". Uporniki v Pandžširju so po njegovih besedah premagani.

Nasprotno pa je tiskovni predstavnik borcev iz vrst Nacionalne fronte odpora Ali Nazari dejal, da so talibane porinili nazaj. Po njegovih besedah se je nekaj sto talibanov ujelo v past, primanjkovalo naj bi jim streliva in pogajali naj bi se o predaji.

V petek je na brniško letališče pripotovalo pet afganistanskih sodelavcev Evropske unije z družinami, skupno 19 ljudi. Ministrstvo za zunanje zadeve jih je okrog 23. ure prepeljalo z letališča do nastanitvene na neznani lokaciji. Ministrstvo za obrambo, ki skuša v Slovenijo pripeljati še enega sodelavca z družino, pa pravi, da so z njimi neprestano v kontaktu in upajo, da bo evakuacija v prihodnje možna prek humanitarnih konvojev.

Saleh je v videu dejal, da so žrtve na obeh straneh. "Ni dvoma o tem, da smo v težkem položaju," je dejal in dodal, da jih napadajo "talibani in Al Kaida in teroristi s podporo Pakistancev". Dodal je: "Ne bomo se predali, borimo se za Afganistan."

Z videoposnetkom naj bi želel prepričati ljudi, da so poročila o tem, da je zapustil državo, lažna, a BBC ni mogel neodvisno potrditi lokacije, kjer je nastal posnetek.

Odpor proti talibanom sestavljajo pripadniki nekdanje afganistanske vojske in lokalnih milic, vodi pa jih Ahmad Masud, sin slovitega borca proti Sovjetom in talibanom Ahmada Šaha Masuda.

V eni najmanjših afganistanskih pokrajin, skriti za gorami, živi od 150.000 do 200.000 ljudi.

Talibani nadzirajo preostanek države, pričakuje pa se oznanitev njihove vlade. EU in ZDA so sporočili, da bodo s talibani imeli stike, a da jih ne bodo priznali kot legitimne oblasti.

Donatorska konferenca o Afganistanu 13. septembra

Združeni narodi so za 13. september sklicali donatorsko konferenco za humanitarno pomoč Afganistanu, ki se spopada s humanitarno katastrofo. Konference se bo udeležil tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

"Konferenca se bo zavzela za hitro povečanje financiranja, da se bo humanitarna operacija lahko nadaljevala. Prav tako bo pozvala k polnemu in neoviranemu humanitarnemu dostopu, da bi Afganistanci še naprej imeli zagotovljene nujne storitve, ki jih potrebujejo," je sporočil tiskovni predstavnik ZN-a Stephane Dujarric.

Še pred zmago talibanov je bil Afganistan močno odvisen od tuje humanitarne pomoči. Država je namreč 40 odstotkov državnega bruto domačega proizvoda (BDP) pridobila iz tujih sredstev.

ZN je opozoril, da humanitarno pomoč za preživetje potrebuje skoraj polovica prebivalstva države, to je okrog 18 milijonov ljudi. Vsak tretji Afganistanec ne ve, kje bo dobil naslednji obrok. Polovici vseh otrok, mlajših od pet let, pa v prihodnjem letu grozi huda podhranjenost.

Nasprotujoča si poročila iz Pandžširja