Zavzeli so se tudi za evakuacijo sodelavcev, ki so ostali v Afganistanu.

Najpomembnejša točka razprave o Afganistanu je bila, kako ravnati v odnosu z novo vlado v Afganistanu pod vodstvom talibanov, ki so na oblast prišli sredi avgusta, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell.

Po njegovih besedah bo sodelovanje s talibani, ki bo operativno, odvisno od njihovega izpolnjevanja petih meril. Prvo merilo je upoštevanje zagotovila, da "Afganistan ne bo baza za izvoz terorizma v druge države". Drugo pa bo spoštovanje človekovih pravic, še posebej pravic žensk, vladavine prava in svobode medijev.

"Tretje merilo bo vzpostavitev vključujoče in reprezentativne prehodne vlade, ki bo nastala na podlagi pogajanj med političnimi silami v Afganistanu," je povedal.

Omogočanje prostega dostopa za humanitarno pomoč bo četrto merilo, je povedal Borrell. "Povečali bomo humanitarno pomoč, a jih bomo presojali glede na dostop, ki ga omogočajo za to pomoč, v skladu za našimi pogoji in postopki," je pojasnil.

Pozneje pa je na novinarski konferenci poudaril, da države EU-ja ne pogojujejo humanitarne pomoči, medtem ko je kakršno koli finančno sodelovanje pogojeno.

Zadnje merilo pa bo izpolnitev zagotovil, ki so jih podali talibani, da bodo lahko tuji državljani in ogroženi Afganistanci, ki to želijo, zapustili državo.

Na Brdu o sodelovanju EU-ja s talibani

Za evakuacijo sodelavcev

"Članice smo pooblastile visokega predstavnika skupaj z zunanjo službo (EEAS), da centralizira odnose do vlade, ki se oblikuje v Afganistanu," je ob tem povedal zunanji minister Anže Logar.

Kot je dejal, so se ministri zavzeli tudi za okrepitev naporov, da iz Afganistana pripeljejo sodelavce EEAS-ja in članic, ki so zaradi prekinitve zračnega mostu ostali ujeti v Afganistanu.

Borrell pa je poudaril, da je treba evakuirati ogrožene ljudi, ljudi, ki so delali za EU, ljudi, ki so podpirali proces demokratizacije Afganistana in so še vedno tam. Kot so v torek odločili notranji ministri, bo vsaka država na prostovoljni osnovi odločila o ogroženih osebah, ki jih je pripravljena sprejeti.

"Da bi izvedli to evakuacijo in oceno izpolnjevanja zgornjih meril, smo se odločili za usklajeno delovanje, pri čemer bomo v stiku s talibani, tudi prek skupne prisotnosti EU-ja v Kabulu, ki jo bo koordinirala služba za zunanje delovanje, a le, če bodo izpolnjeni varnostni pogoji," je pojasnil.

Zunanji ministri EU-ja določili pet pogojev za sodelovanje s talibani

Nujno potrebna platforma

Po koncu zasedanja je Borrell poudaril, da pri tej skupni prisotnosti ne gre za prvi korak k priznanju talibanov. "Je prva praktična stvar, ki jo je treba narediti, če želimo ohraniti stik z novo afganistansko vlado z operativnega vidika. Ker moramo govoriti o pomembnih stvareh," je dejal. Glavna je evakuacija več sto oziroma več tisoč evropskih državljanov in afganistanskih sodelavcev.

Veliko lažje je govoriti z nekom, če si v istem mestu, kot prek videokonference, je še pojasnil. Če zaradi varnostnih razlogov ne bo mogoče iti v Kabul, bodo predstavniki EU-ja šli v Doho v Katarju. "To kaže našo pripravljenost, da koordiniramo delo vseh držav članic," je poudaril.

Upravljanje migracijskih tokov pa bo obravnavala tudi regionalna politična platforma za sodelovanje z afganistanskimi sosedami, ki bo delovala pod okriljem EEAS-ja, so se strinjali zunanji ministri. Platforma bo obravnavala še preprečevanje širjenja terorizma in boj proti organiziranemu kriminalu.

"Ta platforma je zelo potrebna, če želimo stabilizirati celotno regijo," je poudaril. Napovedal je sodelovanje s specializiranimi agencijami, ZDA in drugimi partnerji v organizacijah, kot sta skupini G7 in G20.

Logar je ob tem poudaril še, da se je danes jasno pokazalo, da želijo članice govoriti z istim jezikom in da je enotno sporočilo ključno v njihovi želji, da se situacija iz let 2015 in 2016 ne ponovi.