Jimmy Lai pred enim izmed februarskih zaslišanj. Foto: EPA
Jimmy Lai pred enim izmed februarskih zaslišanj. Foto: EPA

Sedmerica obsojenih je zanikala krivdo, a jim grozijo zaporne kazni. Dva druga aktivista sta pred časom priznala krivdo in jima grozi pet let zapora. Končne razsodbe sodišče sicer še ni podalo, poroča BBC.

Sedmerica je obtožena sodelovanja na nedovoljenih protestih 12. in 18. avgusta leta 2019. Med njimi sta tudi 82-letni odvetnik Martin Lee, znan kot "oče hongkonške demokracije", in aktivist Leung Kwok-hung.

72-letni Jimmy Lai je eden bolj znanih podpornikov prodemokratičnega gibanja. Grozijo mu tudi druge obtožbe po novem zakonu o nacionalni varnosti, ki med drugim prepoveduje proteste in prodemokratične simbole, na podlagi zakona je bilo aretiranih že okoli sto ljudi.

Njegovo premoženje je ocenjeno na milijardo dolarjev. Med drugim je ustanovil medijsko hišo Next Digital, ki objavlja priljubljeni tabloid Apple Daily, ki je pogosto kritičen do vodstev Hongkonga in Kitajske.

Jimmy Lai: Strah je najcenejši način nadzora

"Če jim uspe v vas vzbuditi strah, je to najcenejši način nadzora in tudi najučinkovitejši, ki ga poznajo. Edini način je soočenje s strahom," je dejal v intervjuju za BBC ob aretaciji novembra lani.

Obramba sedmerice obtoženih trdi, da je pravica do združevanja zagotovljena s hongkonško ustavo. Omenjene proteste je oblast tudi odobrila, pozneje pa so prerasli v nedovoljeni shod. Tožilstvo trdi, da pravica do združevanja v Hongkongu ni absolutna.

Pred sodiščem se je zbrala manjša skupina podpornikov, ki so sojenje označili za politični pregon.

Pred sodiščem so se med zaslišanji poleg podpornikov obtoženih zbirali tudi podporniki Pekinga. Foto: EPA
Pred sodiščem so se med zaslišanji poleg podpornikov obtoženih zbirali tudi podporniki Pekinga. Foto: EPA

ZDA kritične do "spodkopavanja pravic" v Hongkongu

Sorodna novica Kitajska želi zagotoviti, da lahko v Hongkongu kandidirajo samo "domoljubi"

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je Kitajsko obtožil politično motiviranih pregonov, "spodkopavanja pravic in svoboščin ljudi v Hongkongu", pa tudi "pritiska na neodvisnost sodstva ter akademsko svobodo in svobodo tiska".

Osrednja kitajska oblast v Pekingu medtem krepi pritisk nad prodemokratičnim gibanjem v Hongkongu. V tem tednu je Kitajska tudi odobrila spremembe volilnega sistema, po katerih bo moral hongkonške poslanske kandidate najprej odobriti poseben odbor.

Hongkong je leta 1997 prešel iz britanske pod kitajsko oblast, a pod sistemom ena država – dva sistema, znotraj katerega je ohranil nekatere demokratične svoboščine, kot so pravica do združevanja, svoboda govora in neodvisno sodstvo. Strahovi pred spodkopavanjem te ureditve so tudi vodili v množične protivladne proteste leta 2019.

V Hongkongu je sodišče obsodilo sedem najvidnejših aktivistov