Eden od otokov nenaseljenega otočja Senkaku/Djaodžu. Foto: EPA
Eden od otokov nenaseljenega otočja Senkaku/Djaodžu. Foto: EPA

Kot poroča japonski portal The Japan Times, spada območje pod administrativno upravo omenjenega mesta, ki je njegovo ime spremenilo iz Tonoširo v Tonoširo Senkaku. Sprememba bo začela veljati s prvim oktobrom.

Razlog za spremembo imena naj bila želja, da se konča zmešnjava, ker si del mesteca Išigaki deli ime z administrativnim območjem, pod katerega spada tudi sporno nenaseljeno otočje v Vzhodnokitajskem morju, in sicer Tonoširo. Zato so območju z otočjem dodali še ime Senkaku.

Predlagatelj spremembe imena župan Išigakija Jošitaka Nakajama je zanikal, da je njen namen okrepiti japonsko zahtevo po otočju, in je mestnemu svetu dejal, da je namen "zgolj olajšati administrativno delo". Japonski časnik Asahi Šimbun pa je medtem poročal, da zakon, ki ga je potrdil mestni svet Išigakija "potrjuje, da je otočje del japonskega ozemlja".

Otočje Senkaku leži 1931 kilometrov jugovzhodno od Tokia, Japonska pa ga upravlja od leta 1972, poroča ameriška televizija CNN. Kitajsko ime za otočje je Djaodžu, obe državi pa pravita, da segajo njune zahteve po otokih nazaj več stoletij.

Japonska je v sporu glede otočja tudi z Rusijo. Gre za otočje na njenem severu, ki jim na Japonskem pravijo Severna ozemlja, v Rusiji pa Južni Kurili. Kurilske otoke (eden od njih leži manj kot 10 kilometrov od japonskega otoka Hokaido) sestavljajo Kunašir, Iturup, Šikotan and Habomaj. Trije so nenaseljeni, Habomaj pa je skupina otočkov, na katerem je le mejna policija.


Rusija je otočje prevzela od Japonske na koncu druge svetovne vojne, spor glede tega vprašanja pa ovira sprejem mirovnega dogovora, ki bi tudi formalno končal vojno med državama.


Sovjetska zveza je leta 1956 Japonski sicer ponudila, da ji vrne dva otoka, a do uresničitve dogovora ni prišlo zaradi nasprotovanja ZDA, s katerimi je Japonska leta 1960 sklenila vojaško zavezništvo.

Kitajska je že pred spremembo imena administrativnega območja posvarila pred spremembo statusa quo. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je otočje kitajsko ozemlje, Japonsko pa je pozvalo, naj spoštuje duh dogovora s štirimi točkami in se izogiba novim incidentom na tem območju. Kot poroča CNN, ena od teh točk pravi, da Japonska priznava, da glede suverenosti nad otočjem poteka spor.

Kitajski časnik Global Times navaja Lija Hajdonga, profesorja na Inštitutu za mednarodne odnose na Univerzi za zunanje zadeve pod okriljem ministrstva za zunanje zadeve, ki je dejal, da lahko sprememba administrativne oznake spoor le dodatno komplicira in povzroči tveganje krize.

Prejšnji teden je japonska obalna straža sporočila, da so v vodah blizu otočja opazili kitajske ladje vsak dan od sredine aprila.

Tokio: Otočje nedvomno japonsko ozemlje

Visok japonski vladni predstavnik Jošihide Suga je medtem ponovil, da je otočje pod nadzorom Japonske in da je "nedvomno naše ozemlje tako zgodovinsko kot mednarodnopravno".

Zadnje tovrstne napetosti med državama so bile leta 2012, ko je Japonska nacionalizirala otočje, ki je bilo takrat v zasebni lasti. S tem so preprečili njihovo prodajo takratnemu nacionalističnemu guvernerju Tokia, ki je želel na otokih graditi.

Podržavljenje otočja je sprožilo ulične proteste na Kitajskem, ki so postali tudi nasilni. Protestniki so metali predmete v poslopje japonskega veleposlaništva v Pekingu, napadali japonske trgovine in restavracije ter prevračali japonske avtomobile.

CNN še poroča, da spor glede otokov dodatno komplicira vojaški dogovor med ZDA in Japonsko, po katerem bi moral Washington stopiti v bran Tokiu, če bi prišlo do vojaškega spopada s Pekingom.