V glavnem mestu so protestniki vzklikali slogane, kot sta "Ukinite zapore javnega življenja" ter "Nočemo testiranja PCR, hočemo svobodo". Nekateri so nosili prazne liste papirja, s čimer kažejo tudi nasprotovanje cenzuri. Nekateri protestniki zahtevajo tudi odstop kitajskega voditelja Ši Džinpinga.
O protestih poročajo tudi iz mest Šanghaj, Čengdu, Čongčing, Vuhan in Nandžing. V Šanghaju je policija prijela dva protestnika. Na protestih je bilo do zdaj pridržanih več ljudi, a njihovo število ni znano.
V Šanghaju na prizorišču protestov postavili pregrade
Britanski državni sekretar Grant Shapps, med drugim pristojen za energijo in industrijo, je obsodil dejanja kitajske policije kot "nesprejemljiva" in "skrb vzbujajoča". "Kar koli se še zgodi, bi morala biti svoboda tiska nedotakljiva," je dejal.
Na navedbe BBC-ja se je odzvala tudi Evropska radiodifuzna zveza (EBU), ki je ostro obsodila "nevzdržno ustrahovanje in agresijo, usmerjeno proti novinarjem članic EBU-ja na Kitajskem". Kot so navedli pri EBU-ju, je bil med poročanjem s protestov "tarča nadlegovanja" tudi novinar švicarske javne radiotelevizije RTS, še nekaterim pa je bilo – tudi z grožnjami – onemogočeno snemanje ali javljanje v živo.
V Šanghaju so oblasti na prizorišču protestov, ki so potekali konec tedna, postavile modre pregrade. Na cesti, na kateri so se zbrali protestniki, policija zadržuje mimoidoče, ki fotografirajo prizorišče. Po poročanju BBC-ja policija te ljudi sili, da izbrišejo fotografije ali tvegajo aretacijo. Vidna je močna prisotnost policije.
Danes sicer večernih protestov ni bilo. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je bil vzrok za to povečana prisotnost policije in hladnejše vreme.
Kitajski mediji molčijo
Kitajski državni mediji o protestih ne poročajo. Peking je kmalu po izbruhu protestov hitro omejil spletno razpravo o protestih, saj so bile s protesti povezane objave skoraj nemudoma odstranjene z družbenega omrežja Weibo.
V angleški izdaji časopisa Global Times pa je objavljen članek, ki zahodne medije obtožuje, da podpihujejo nezadovoljstvo s proticovidnimi ukrepi. Zahodnim vladam in medijem očita, da "zaradi ideoloških razlik skoraj instinktivno kritizirajo komunistične vlade z namenom spodkopati jih z barvnimi revolucijami".
V podporo protestom na Kitajskem so tudi v nekaterih evropskih mestih, med drugim v Londonu, Parizu, Amsterdamu in Dublinu, ter v Torontu v Kanadi in ponekod v ZDA v nedeljo potekali manjši protestni shodi.
Povod za proteste požar
Povod za proteste je bil četrtkov požar v stanovanjskem bloku v Urumčiju, prestolnici severozahodne kitajske regije Sinkiang, v katerem je umrlo deset ljudi. Veliko žrtev naj bi povzročile omejitve proti širjenju virusa, saj naj bi zaprtje otežilo reševanje ljudi iz gorečega bloka. Oblasti te očitke zavračajo.
Peking je medtem obtožil "sile s skritimi nameni" na družbenih medijih, ki da skušajo povezati požar s covidnimi ukrepi, češ da so lokalne oblasti že pojasnile dejstva in ovrgle te informacije.
Število potrjenih primerov okužbe z novim koronavirusom na Kitajskem v zadnjih dneh narašča. Po podatkih kitajske nacionalne zdravstvene komisije so danes dosegli rekordnih 40.000 primerov.
Združeni narodi pozivajo Kitajsko k spoštovanju pravic protestnikov
Na dogajanje na Kitajskem so se odzvali v uradu ZN-a za človekove pravice. "Pozivamo oblasti, da se odzivajo na proteste v skladu z mednarodnimi standardi in zakoni o človekovih pravicah. Nihče ne bi smel biti arbitrarno pridržan za miroljubno izražanje svojih mnenj," je dejal tiskovni predstavnik urada visokega komisarja ZN-a za človekove pravice Jeremy Laurence.
Dodal je, da dopuščanje širše razprave, sploh z mladimi, lahko pripomore k oblikovanju javnih politik in zagotavlja, da so te bolje razumljene in posledično učinkovitejše.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje