Obe državi zavračata pozive k dialogu, s katerim bi končali spopade, spor o tem območju, ki si ga lastita obe državi, pa sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko je razpadla Sovjetska zveza. Foto: Reuters
Obe državi zavračata pozive k dialogu, s katerim bi končali spopade, spor o tem območju, ki si ga lastita obe državi, pa sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko je razpadla Sovjetska zveza. Foto: Reuters
Azerbajdžan trdi, da je Armenija po Gandži napadla še mesto Mingečevir

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo ponovno poroča, da so napadli azerbajdžanska mesta v bližini Gorskega Karabaha, med njimi mesto Tartar. Armenija navedbe o napadih na azerbajdžanska mesta zanika, kaj se dejansko dogaja, pa je težko preveriti, saj tam primanjkuje neodvisnih opazovalcev, navaja DPA.

Krivdo za najhujši izbruh nasilja na območju Gorskega Karabaha v zadnjih letih med Armenijo in Azerbajdžanom državi pripisujeta druga drugi.

Po armenskih navedbah so spopadi doslej zahtevali več kot 200 smrtnih žrtev na njihovi strani, med njimi je bila večina vojakov. Azerbajdžanska vojska o svojih žrtvah za zdaj ne poroča, trdijo pa, da so ubili najmanj 2300 karabaških separatistov in med drugim uničili 130 tankov.

V Bakuju so potrdili, da je bilo med spopadi najmanj 24 ubitih in več kot 120 ranjenih civilistov.

Nato poziva Turčijo

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes med obiskom v Ankari izrazil pričakovanje, da bo Turčija, ki je glavna zaveznica Azerbajdžana, uporabila svoj vpliv za pomiritev spora med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu.

Predsednik Gorskega Karabaha: "Začela se je zadnja bitka za pokrajino"

"Zelo smo zaskrbljeni zaradi zaostrovanja sovražnosti," je dejal Stoltenberg med obiskom v Turčiji, v okviru katerega se je sestal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in drugimi visokimi predstavniki turške države.

"Pričakujem, da bo Turčija uporabila svoj pomembni vpliv za pomiritev napetosti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dodal generalni sekretar Nata.

"Za Gorski Karabah ni vojaške rešitve," je še dejal Stoltenberg in se zavzel, da bi poiskali mirno rešitev spora. Opozoril je, da število žrtev vsak dan raste.

Najhujši spopadi v zadnjih letih

Obe državi zavračata pozive k dialogu, s katerim bi končali spopade, spor o tem območju, ki si ga lastita obe, pa sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko je razpadla Sovjetska zveza. Gorski Karabah je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana.