Posledice obstreljevanja v prestolnici Stepanakert. Foto: Reuters
Posledice obstreljevanja v prestolnici Stepanakert. Foto: Reuters

Tiskovna predstavnica armenskega obrambnega ministrstva je v soboto sporočila, da je Azerbajdžan začel novo obsežno ofenzivo, ki so jo armenski separatisti zaustavili in sprožili protiofenzivo, izjavo povzema Al Džazira.

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo na drugi strani trdi, da so uničili velike količine armenske vojaške opreme, napredovali v predvidene smeri, postavili nova oporišča in dele ozemlja "očistili sovražnika".

V petek so spopadi dosegli prestolnico Gorskega Karabaha, Stepanakert. Dopisnik Al Džazire Bernard Smith poroča, da več žensk in otrok skuša zapustiti mesto, medtem ko se jih večina skriva v zakloniščih.

Drugi dopisnik Al Džazire Sinem Koseoglu ob tem poroča, da begunce iz Gorskega Karabaha nameščajo v šole in drugi javne zgradbe v azerbajdžanskem mestu Barda, saj zanje ne morejo zagotoviti drugih prostorov.

"Zadnja bitka za pokrajino"

Predsednik Gorskega Karabaha Araik Harutjunjan je danes sporočil, da se bo pridružil bojnim vrstam, saj se je začela "končna bitka" za pokrajino. "Narod in domovina sta ogrožena. Prišel je čas, da ves narod postane močna vojska," je dejal Harutjunjan.

"Približujemo se najpomembnejšemu trenutku naše zgodovine. Predati se moramo edinemu cilju – zmagi," pa je v televizijskem nagovoru dejal armenski premier Nikol Pašinjan.

Armenska vlada v Erevanu je bo tem na spletni strani objavila seznam imen 51 ubitih separatističnih borcev.

Macronov predlog naletel na gluha ušesa

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v petek govoril z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in predsednikom Azerbajdžana Ilhanom Alijevim in jima predlagal pogovore s skupino Minsk (sopredsedujoče države so ZDA, Francija in Rusija), ki deluje znotraj Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

"Azerbajdžanski predsednik vso odgovornost za prekinitev pogovorov in oborožene spopade pripisuje vodstvu Armenije," je v odzivu na telefonski pogovor sporočila pisarna Ilhana Alijeva.

Armensko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so pripravljeni na sodelovanje s skupino Minsk. Vendar je armenska vlada v Erevanu sporočila tudi, da bo storila vse za zaščito etničnih Armencev pred grozodejstvi Azerbajdžana in njihove zaveznice Turčije.

Azerbajdžanska vojska je objavila fotografije domnevno zajetih armenskih vojaških vozil. Foto: Reuters
Azerbajdžanska vojska je objavila fotografije domnevno zajetih armenskih vojaških vozil. Foto: Reuters

Državi druga drugo obtožujeta novačenja tujih borcev

Armenija obtožuje Turčijo, da s svojimi vojaškimi silami pomaga Azerbajdžanu, prav tako pa naj bi se na njihovi strani borili tudi uporniki iz Sirije, ki naj bi jih na območje napotila Turčija, česar Ankaro obtožujeta tudi Rusija in Francija.

Baku in Ankara zanikata vpletenost turških sil in sirskih upornikov. Azerbajdžan ob tem trdi, da se na armenski strani kot "tuji teroristični borci" borijo tudi etnični Armenci iz Sirije, Libanona, Rusije, Gruzije, Grčije in Združenih arabskih emiratov.

ZDA, Rusija in Francija so pozvale h koncu konflikta, medtem ko Turčija podpira Azerbajdžan v boju proti "armenskim okupatorjem" in zavrača "površinske" pozive k premirju. Spopadi na območju so najhujši po vojni med državama med letoma 1988 in 1994, ko je bilo ubitih 30.000 ljudi. Gorski Karabah je odtlej pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana.