Kitajska je na začetku maja na območje Ladaka, kjer poteka razmejitvena črta med državama, napotila med 5000 in 6000 svojih vojakov, ki so postavili šotore, izkopali jarke in tja prestavili težko opremo, poročila indijskih medijev povzema BBC.

Mesto Leh na indijski strani v Kašmirju. Foto: AP
Mesto Leh na indijski strani v Kašmirju. Foto: AP

Kitajsko razkazovanje vojaške moči se je začelo po gradnji infrastrukture na indijski strani meje. Indija poskuša z gradnjo dohiteti razvitejšo kitajsko stran, ki je na svoji strani meje vse vojaške postojanke infrastrukturno povezala z oporišči.

Indija zdaj na območjih Pangong Co, Galvan in Depsang gradi ceste, letališča, mostove in druge infrastrukturne projekte, ki bodo omogočali hitrejši transport vojakov in vojaške opreme na obmejno območje v Himalaji.

Indija se je hitro odzvala na okrepitev kitajskih enot in na svoji strani meje izenačila število vojakov.

Med kitajskimi in indijskimi enotami so nato od začetka maja izbruhnili najmanj štirje spopadi, vendar strani še vedno vztrajata, "da že 40 let nista izstrelili naboja", navaja BBC.

Parada kitajske vojske v Pekingu. Obe vojski veljata za eni najmočnejših na svetu. Foto: Reuters
Parada kitajske vojske v Pekingu. Obe vojski veljata za eni najmočnejših na svetu. Foto: Reuters

Kitajska in Indija si lastita nedorečena območja vzdolž meje
Indijsko-kitajska meja, izbojevana v vojni leta 1962, je dolga kar 3500 kilometrov. "Linija dejanskega nadzora" (LAC) ob tem ni popolnoma jasno določena, saj jo ponekod določajo reke, jezera in snežni pokrovi, ki pa se skozi čas premikajo. Na teh himalajskih območjih je v preteklosti že večkrat nastalo obračunavanje, obe strani pa si lastita območja na nedorečenih ozemljih.

Kitajska vojska naj bi se med nedavnimi konflikti pomaknila za pet ali šest kilometrov v smeri Indije, po nekaterih navedbah naj bi tudi prešla demarkacijsko linijo in vstopila na ozemlje, ki si ga lasti Indija.

"Stanje je resno. Kitajci so vstopili na ozemlje, ki so ga tudi sami sprejeli za del Indije. To je popolnoma spremenilo status quo," je za BBC komentiral indijski vojaški strokovnjak in nekdanji polkovnik Ajai Šukla.

Na drugi strani Kitajska tudi indijsko vojsko obtožuje prehoda na kitajsko stran, kar pa indijski uradniki zanikajo.

Indija je lani ukinila poseben status Kašmirja in mu odvzela avtonomijo, kar je sprožilo množične proteste in nemire. Foto: Reuters
Indija je lani ukinila poseben status Kašmirja in mu odvzela avtonomijo, kar je sprožilo množične proteste in nemire. Foto: Reuters

Množičen spopad s pestmi, palicami in kamni
Vojski dveh najštevilčnejših držav na svetu sta se letos prvič spopadli 5. maja na območju jezera Pangong Co na 4300 metrih nadmorske višine. Vojaki so se zapletli v množičen pretep, pomagali so si tudi s palicami in kamni, pri čemer se je poškodovalo več vojakov na obeh straneh. Več kot tisoč kitajskih vojakov naj bi ob incidentu prešlo na indijsko ozemlje, tamkajšnje medije povzema Nikkei Asian Review.

Nekaj dni pozneje so se tisoč kilometrov južneje vojaki obeh držav na podoben način spopadli na območju Severnega Sikima v bližini Nepala. V mesecu maju sta bila še najmanj dva spopada ob indijsko-kitajski meji.

"Indija je zavezana cilju ohranjanja miru na obmejnih območjih s Kitajsko, hkrati pa smo trdno odločeni zagotoviti indijsko suverenost in nacionalno varnost," je na vprašanja o spopadih v četrtek odgovoril tiskovni predstavnik indijskega zunanjega ministrstva.

Zaskrbljenost ob spominu na spopade na Doklamu
Obračunavanje je obudilo spomin na spopade na strateški planoti Doklam pred tremi leti. Spopadi pri indijsko-kitajsko-butanski tromeji, najdaljši v več desetletjih, so takrat trajali dva meseca, pomirili pa so se šele po več neformalnih srečanjih predsednika Šija Džinpinga in premierja Narendre Modija.

Kitajski državni svetnik Jang Džieči (levo) in indijski svetovalec za nacionalno varnost Ajit Doval na kriznem sestanku leta 2017 po spopadih na Doklamu. Foto: AP
Kitajski državni svetnik Jang Džieči (levo) in indijski svetovalec za nacionalno varnost Ajit Doval na kriznem sestanku leta 2017 po spopadih na Doklamu. Foto: AP

Analitiki zaskrbljeno opazujejo tokratno stopnjevanje napetosti, saj bi lahko sledil še obsežnejši spopad. Kitajski predsednik Ši Džinping je namreč v torek po navedbah kitajske tiskovne agencije Šinhua ukazal vojski, naj se pripravi na najhujše scenarije in okrepi pripravljenost na bitko.

Obojestranska zavrnitev Trumpove ponudbe za mediacijo
Ameriški predsednik Donald Trump je dan pozneje državama ponudil mediacijo. "Indijo in Kitajsko smo obvestili, da so ZDA pripravljene, voljne in sposobne posredovati ali arbitrirati v njihovem sporu o meji. Hvala!" je v sredo tvitnil Trump. Obe zunanji ministrstvi sta njegovo ponudbo zavrnili.

Zadnje dni spravljiv ton z obeh strani
Visoki predstavniki obeh držav so v zadnjih dneh sicer ubrali spravljivejši ton. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Džao Lidžian je v sredo v Pekingu dejal, da je položaj na obmejnih območjih "stabilen in obvladljiv".

Zasnežena pokrajina v Ladaku, november 2019. Foto: EPA
Zasnežena pokrajina v Ladaku, november 2019. Foto: EPA

"Morali bi se držati osnovne presoje, da Kitajska in Indija druga drugi predstavljata priložnost in se ne ogrožata. Razvoj drug drugega moramo videti na pravilen način in okrepiti strateško medsebojno zaupanje," je dejal kitajski veleposlanik v Delhiju Sun Veidong.

V soboto se je prvič odzval indijski politični vrh, ko je obrambni minister Rajnath Sigh za televizijo Aaj Tak dejal, da si državi prizadevata rešiti težave. "Indijska politika je zelo jasna, z vsemi sosedi moramo imeti dobre odnose. Gre za dolgotrajna prizadevanja, vendar se pri odnosih s Kitajsko včasih pojavijo okoliščine, da se zgodijo tudi takšne stvari," je dejal Sigh po poročanju časopisa HindustanTimes.