Talibani so po odhodu vojakov zavezništva Nato v ofenzivi. Foto: Reuters
Talibani so po odhodu vojakov zavezništva Nato v ofenzivi. Foto: Reuters

Talibani so Mazar-i-Šarif, glavno mesto pokrajine Balk, oblegali skoraj teden dni. Na pomoč vladnim silam sta s svojimi bojevniki prišla tudi pomembna protitalibanska borca Abdul Rašid Dostum in Ata Mohamed Nur, ki pa sta se zdaj prav tako kot vojaki afganistanske vojske umaknila in prepustila mesto talibanom.

Medtem se zahodne sile v Kabulu pospešeno pripravljajo na evakuacijo, zlasti diplomatskih predstavništev. Američani so v ta namen nazaj v Afganistan poslali 3000 svojih vojakov. Podobno so se odločili tudi Britanci.

Talibani so v četrtek zavzeli drugo in tretje največje mesto v državi, Kandahar in Herat. Danes je padlo še mesto Pol e Alam, zgolj 70 kilometrov od Kabula.

Ob naglem napredovanju talibanov je s svojih domov zbežalo že več kot 250.000 Afganistancev. Foto: Reuters
Ob naglem napredovanju talibanov je s svojih domov zbežalo že več kot 250.000 Afganistancev. Foto: Reuters
Obrambno ministrstvo v stiku z afganistanskimi sodelavci SV

V zadnjih 24 urah so talibani tako osvojili še pet glavnih mest afganistanskih pokrajin. Skupno že 26 od 34. Nadzorujejo že več kot dve tretjini države, številna mesta pa so osvojili praktično brez odpora. Povsem so se že približali tudi prestolnici Kabul, od katere naj bi bili oddaljeni le še kakšnih deset kilometrov. Vendar pa "Kabul ni v položaju, da bi bil neposredno ogrožen," je zagotovil tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby.

V Pentagonu priznavajo, da so zaskrbljeni zaradi položaja na terenu, vendar pa poudarjajo, da so v ZDA verjeli, da je afganistanska vojska sposobna zagotavljati varnost v državi.

"Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo hitrost, s katero napredujejo talibani, in s kako malo odpora se srečujejo," je dejal Kirby. "Želimo si videti vojaško vodenje, ki je potrebno na terenu," je dejal in dodal, da bodo na koncu Afganistanci odločili, kaj si želijo.

ZDA in Turčija na pomoč afganistanskim sodelavcem Slovenske vojske

Slovenski obrambni minister Matej Tonin pa je potrdil, da potekajo intenzivni pogovori za pomoč afganistanskim sodelavcem Slovenske vojske, tudi ob pomoči ZDA in Turčije.

"Za pomoč smo zaprosili ZDA, pojutrišnjem se bom srečal tudi s turškim obrambnim ministrom, tako da bomo tudi njim dali posebno prošnjo. Predvsem zdaj prosimo države z boljšimi logističnimi sposobnostmi kot Slovenija, da nam pri evakuaciji tudi pomagajo," je povedal Tonin za TV Slovenija ob robu Mladinskega strateškega foruma v Mariboru.

Ne glede na dogajanje na terenu pa v ZDA za zdaj ne razmišljajo, da bi prekinili umikanje svojih sil iz Afganistana. Predsednik Joe Biden je sicer odredil, da se v Kabul vrne 3000 vojakov, a z nalogo, da se evakuirajo veleposlaništvo in afganistanski sodelavci in zavezniki.

Vojaki naj bi v Kabul prispeli do nedelje, osebje veleposlaništva pa je dobilo ukaz, naj uniči vso občutljivo dokumentacijo in stvari, vključno z zastavami, ki bi jih talibani lahko uporabili v propagandne namene.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres ob tem opozarja, da položaj v Afganistanu uhaja popolnoma izpod nadzora, posledice za civiliste pa bodo katastrofalne. Do zdaj je s svojih domov zbežalo že več kot 250.000 ljudi.

Gani napovedal mobilizacijo vladnih sil

Afganistanski predsednik Ašraf Gani je medtem zagotovil, da je ponovna mobilizacija vladnih oboroženih sil v državi trenutno največja prioriteta.

"Ponovna mobilizacija naših varnostnih in obrambnih sil je naša glavna prioriteta, v povezavi s tem pa so bili sprejeti resni koraki," je v televizijskem nagovoru dejal Gani, ki pa ni razkril več podrobnosti o načrtih svoje administracije.

Predsednik ni namignil, da bi morda odstopil ali prevzel odgovornost za trenutne razmere.

Ameriške oblasti (za zdaj) vztrajajo pri umiku. Foto: Reuters
Ameriške oblasti (za zdaj) vztrajajo pri umiku. Foto: Reuters

Prezelj: Ocene o dobri pripravljenosti afganistanskih sil zgrešene

Napredek talibanov pri osvajanju ozemlja v Afganistanu je šokanten, kar kaže na to, kako zelo so bile zgrešene ocene, da so vladne sile na to dovolj dobro pripravljene, pa je za STA ocenil profesor obramboslovja na FDV-ju Iztok Prezelj.

"Hitrost osvajanja ozemlja in podrejanja regionalnih oblasti je šokantna, kar kaže na to, da nekatere ameriške predpostavke preprosto ne držijo. Očitno afganistanske policijske in vojaške sile in tudi politika niso bile dovolj motivirane, usposobljene in pripravljene, da bi se uprle talibanom," meni.

"Obžalovanja vredno je, da se afganistanski vojaki predajajo, da so pobegnili. Velik del ozemlja so talibani osvojili brez boja in odpora," je opozoril Prezelj. Predpostavka, da je Afganistan po več kot desetletnem usposabljanju varnostnih in političnih organov sposoben vladanja in zagotavljanja varnosti in da je torej odhod mednarodnih sil mogoč, se je tako izkazala za napačno.

Talibani so zavzeli že drugo in tretje največje mesto v državi. Foto: Reuters
Talibani so zavzeli že drugo in tretje največje mesto v državi. Foto: Reuters

"Zdaj se odpira nevarnost, da se Al Kaida in podobne teroristične skupine ponovno nastanijo v tej delno propadli državi in začnejo ponovno ogrožati ZDA in celotni zahodni svet. Nevarno je, da se začne znova dogajati tisto, zaradi česar so Američani in koalicija leta 2001 sploh prišli v Afganistan. Vse to pa je obžalovanja vredno. Za to so bili potrošeni milijoni evrov. Umrlo je ogromno ljudi in smo spet na izhodišču," je razočaran Prezelj, sicer tudi predsednik društva Evro-atlantski svet Slovenija.

Velika nevarnost se odpira tudi s tihotapljenjem mamil iz Afganistana, s čimer bodo talibani želeli financirati državo in svoje ambicije, je še opozoril.

ZDA pred slabo in slabšo možnostjo

ZDA so zdaj pred dvema slabima možnostma. "Še enkrat se bodo morale odločiti, ali bodo vztrajale pri umiku ali pa se bodo odločile za vrnitev. Če se bodo odločile za slednje, bo to močno vplivalo na Bidnovo kredibilnost, ker se je očitno narobe odločil. Če pa se ne bodo odločile za vrnitev, potem bodo ZDA kritizirane kot soodgovorna država za številne žrtve, ki se bodo zdaj pojavile," je menil.

Če bodo talibani prevzeli oblast, se Afganistanu ne piše nič dobrega: "Uvedli bodo svojo obliko nedemokratične oblasti. Ne bodo spoštovali manjšin, človekovih pravic ... Ključna bo podvrženost veri in absolutna pokorščina, ne bo se smelo voliti niti hoditi v šolo." Znotraj države bodo zagotovo obračunali z vsemi, ki jih niso podpirali; po drugi strani pa se bodo na zunaj verjetno želeli pokazati kot konstruktiven element vladanja na tem območju, je dejal.

Glede na hitrost osvajalskega pohoda Prezelj pričakuje, da bo v kakšnem tednu ali mesecu padel tudi Kabul. Da bi vladnim silam uspelo obrniti ta trend, je po Prezljevem mnenju relativno malo možnosti. "Če bi želela afganistanska vlada prevzeti nazaj oblast, se bo morala okrepiti in reorganizirati," je dejal in dodal, da bo potrebovala tudi pomoč iz tujine in morala iti v protiofenzivo. "To pa pomeni državljansko vojno," je povedal. Je pa mogoča tudi "teorija zarote", da bi nekdo želel prisiliti Američane, da se vrnejo v Afganistan, je še dodal Prezelj.

Zaostrene razmere v Afganistanu
Mlade na strateškem forumu nagovoril minister Tonin