Plinski terminal v ameriški zvezni državi Louisiana. Foto: AP
Plinski terminal v ameriški zvezni državi Louisiana. Foto: AP

ZDA, ki so največji svetovni izvoznik utekočinjenega plina (LNG), po podatkih portala CEIGAZ dnevno v povprečju izvozijo 328 milijonov kubičnih metrov LNG-ja, trenutno pa je v obratovanju sedem terminalov za utekočinjenje plina za tuje trge.

Po ruskem napadu na Ukrajino in prekinitvi večine dobav ruskega plina so se močno povečale tudi dobave ameriškega LNG-ja v Evropo. Na ZDA tako odpade skoraj polovica vse oskrbe EU-ja z LNG-jem, medtem ko je, ko gre za plin po plinovodih, izpad ruskega plina v največji meri pokrila Norveška.

Po načrtu, ki ga je objavila Bidnova administracija, bodo vse načrtovane nove zmogljivosti za izvoz LNG-ja predmet okoljske presoje z nedoločenim rokom trajanja, presoja pa bo vključevala podnebne dejavnike in širše okoljske ter gospodarske vidike.

Odločitev med drugim zadeva tudi načrtovani novi terminal v zvezni državi Louisiana ob Mehiškem zalivu na jugu ZDA. Ta naj bi bil največji tovrstni objekt v državi, po ocenah znanstvenikov pa naj bi bili njegovi letni izpusti enakovredni emisijam 42 milijonov osebnih avtomobilov.

"Premor pri odobritvi gradnje novih LNG-terminalov nosi jasno sporočilo glede podnebne krize: ta je eksistenčna grožnja današnjega časa," je v izjavi za javnost zapisal predsednik Joe Biden.

Veselje okoljevarstvenikov, jeza energetskega sektorja

Odločitev njegove administracije je po ocenah analitikov poskus pridobivanja dodatne podpore v bolj liberalni in okoljsko osveščeni volilni bazi demokratov pred novembrskimi predsedniškimi in kongresnimi volitvami.

Po drugi strani republikanska stranka, še posebej podporniki nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, podnebne spremembe vidijo kot veliko zaroto in v primeru vnovične Trumpove zmage v novembru napovedujejo vnovično odpravo številnih okoljskih in podnebnih predpisov.

"Medtem ko trumpovi republikanci načrtno zanikajo nevarnosti podnebne krize in s tem Američane obsojajo na nevarno prihodnost, moja administracija na tem področju ne bo stala križem rok," je navedel Biden.

Znanstvene in okoljske organizacije so potezo Bidnove administracije pozdravile in pri tem poudarile, da je zeleni prehod nepovraten, odziv interesnih skupin v energetskem sektorju pa je pričakovano oster. Neodvisno združenje naftne industrije je tako zapisalo, da bo ta načrt predvsem znova okrepil vlogo Rusije kot dobaviteljice energije Evropi.