Ajatola Hamenej ima zadnjo besedo pri najpomembnejših odločitvah, na položaju pa je od leta 1989. Foto: Reuters
Ajatola Hamenej ima zadnjo besedo pri najpomembnejših odločitvah, na položaju pa je od leta 1989. Foto: Reuters

"Strmoglavljenje letala je bila bridka tragedija, ki se je vtisnila v naše srce," je dejal 80-letni Hamenej v današnji molitvi, prvi, ki jo je vodil po letu 2012. Dejal je, da so bili sovražniki Irana veseli zaradi strmoglavljenja.

Ajatola je bil kritičen, da so nekateri skušali sestrelitev prikazati tako, da bi pozabili na mučeništvo in žrtev vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Naši sovražniki so bili veseli zaradi strmoglavljenja letala, kot smo bili mi žalostni ... veseli, da so našli nekaj, da so pod vprašaj postavili gardo, naše oborožene sile, sistem," je dodal.

Iran je prejšnji teden priznal, da je njihova revolucionarna garda pomotoma sestrelila ukrajinsko potniško letalo, ko so bile iranske oborožene sile v visoki pripravljenosti po povračilnem raketnem napadu na oporišči v Iraku, v katerih so nastanjeni ameriški vojaki. Ta napad je bil maščevanje za ameriški atentat Solejmanija v Bagdadu.

Hamenej je v molitvi hvalil Solejmanija. Njegove dejavnosti zunaj meja Irana so bile v službi varovanja naroda, je dejal, po mnenju ajatole pa ljudje podpirajo odločenost in upor proti sovražnikom. "Nekaj sto ljudi, ki so užalili podobo generala Solejmanija, so to ljudje Irana? Ali ta milijonska množica na ulicah," je vprašal. S tem je namignil na protestnike v Teheranu, ki naj bi uničevali fotografije mrtvega generala, in na več sto tisoč ljudi, ki so se udeležili pogreba.

Hamenej je obtožil ZDA, da lažejo, ko govorijo, da podpirajo iranske državljane. Tudi če bi jim stali ob strani, bi bilo to zato, da bi jih zabodli z zastrupljenim bodalom, je dodal.

Razmere med ZDA in Iranom so se po ameriški kršitvi jedrskega sporazuma in ponovni uvedbi še ostrejših sankcij leta 2018 dodatno zaostrile, ko so ameriške sile v napadu z brezpilotnim letalnikom 3. januarja likvidirale Solejmanija.

Iran se je 8. jaunarja odzval z napadom na oporišči v Iraku, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 11 ameriških vojakov. Nekaj ur pozneje je v zmedi in ob visoki pripravljenosti revolucionarna garda v pričakovanju ameriškega protinapada pomotoma sestrelila letalo. Pri tem je umrlo vseh 176 ljudi na krovu, večinoma je šlo za iranske in kanadske državljane.

Sprva so v Teheranu trdili, da je šlo za nesrečo, a so pozneje ob kopičenju dokazov priznali, da so letalo sestrelili pomotoma. Mednarodna skupnost zdaj pritiska na Iran, naj zagotovi transparentno in neodvisno preiskavo.

Ajatola: Sovražniki Irana so bili veseli sestrelitve letala