Mustafa Adib je od leta 2013 libanonski veleposlanik v Nemčiji. Foto: Reuters
Mustafa Adib je od leta 2013 libanonski veleposlanik v Nemčiji. Foto: Reuters

Adib je prejel podporo gibanja Hezbolah, sunitskega gibanja Prihodnost nekdanjega premierja Saada Haririja, šiitskega gibanja Amal in več manjših strank. Skupno je dobil glasove 90 od 120 poslancev libanonskega parlamenta. "Čas je, da začnemo delati in sklenemo roke, da se Libanoncem povrne upanje," je ob prejemu mandata dejal Adib in se zavzel za takojšnji dogovor z Mednarodnim denarnim skladom (IMF).

Mustafa Adib je doktorand prava in političnih znanosti, v preteklosti je poučeval na univerzah v Franciji in Libanonu, od leta 2013 pa je veleposlanik v Berlinu. Deloval je tudi kot svetovalec premierja Nadžiba Mikatija. Do vzpostavitve nove vlade bo naloge opravljala vlada Hasana Diaba, ki je odstopila po katastrofalni eksploziji 6. avgusta.

Emmanuel Macron je drugič v mesecu dni obiskal Libanon. Foto: Reuters
Emmanuel Macron je drugič v mesecu dni obiskal Libanon. Foto: Reuters

Adib je bil imenovan tik pred drugim obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona v zadnjem mesecu dni. Libanonske politike naj bi znova pozval, naj sklenejo politični dogovor za izvedbo temeljitih reform in končanje desetletij korupcije, navaja Al Džazira. Francija je bila v Libanonu na oblasti med letoma 1920 in 1945, po eksploziji pa je na spletu zaokrožila peticija, naj znova prevzame upravljanje.

Protesti proti korupciji v političnem vrhu so v Libanonu izbruhnili že lani oktobra, a jih je nato prekinila epidemija novega koronavirusa. Protestniki zahtevajo popolno prenovo političnega sistema, v katerem je moč porazdeljena med sekte in vplivne družine, kar naj bi vodilo v neučinkovitost in elitizem, navaja Reuters.

Dvomi o prestrukturiranju političnega sistema pod Adibom

Finančni svetovalec Mike Azar je za Al Džaziro opredelil štiri glavne izzive za Libanon: okrevanje in obnova po eksploziji, kazenska preiskava eksplozije, program gospodarskih reform in finančnega prestrukturiranja ter prestrukturiranje samega političnega sistema, "ki je glavni vzrok večine trenutnih težav Libanona".

Libanonski predsednik Michel Aoun in voditelj Hezbolaha Hasan Nasrala sta nakazala, da sta pripravljena na spremembo političnega sistema, vendar politični analitiki dvomijo o uspehu pod Adibom.

"Libanon ostaja republika milijonarjev, ki jo pa zdaj vodijo njihovi svetovalci. Z vidika razrednega boja je moteče gledati reproduciranje sistema. Adib očitno prihaja, da bi ohranil interes milijarderjev, pa naj bo to Hariri, Mikati ali predsednik parlamenta Nabih Berri," je asistentka na oddelku za sociologijo na ameriški univerzi v Bejrutu Rima Majed dejala za Al Džaziro.

Svetovna banka: Eksplozija povzročila za osem milijard škode

Libanonska in francoska patrulja, v ozadju med eksplozijo uničeni silosi žita. Foto: Reuters
Libanonska in francoska patrulja, v ozadju med eksplozijo uničeni silosi žita. Foto: Reuters

Bejrut se medtem še vedno postavlja na noge po katastrofalni eksploziji 6. avgusta, ki je zahtevala okoli 190 življenj in razdejala polovico mesta. Brez strehe nad glavo je ostalo okoli 300.000 ljudi, poškodovane so tudi številne bolnišnice.

Eksplozija bi lahko po oceni Svetovne banke povzročila za več kot osem milijard dolarjev materialne in gospodarske škode. Libanon urgentno potrebuje od 605 do 760 milijonov dolarjev pomoči, da si opomore po tragediji, je še ocenila banka.

Libanonski bruto domači proizvod (BDP) se bo letos zaradi posledic eksplozije skrčil za dodatnih 0,4 odstotne točke, prihodnje leto pa za dodatnih 0,6 odstotne točke. Država se že tako spopada s hudo gospodarsko krizo kot posledico pandemije covida-19, Svetovna banka predvideva 10,9-odstotno skrčenje BDP-ja. Poleg globlje recesije bo eksplozija poglobila revščino v državi, posledice eksplozije pa je že občutilo 45 odstotkov prebivalcev.

EU pošilja mobilno bolnišnico in maske

EU je medtem prek drugega humanitarnega zračnega mostu v Bejrut dostavil še 12 ton bistvene humanitarne in medicinske opreme, tudi mobilno bolnišnico in maske. Prevozne stroške je v celoti pokrila Unija, opremo pa so zagotovile španske oblasti, fundacija Philips in univerza v Antwerpnu.

Unija je doslej pomagala z 29 tonami bistvene opreme, sicer pa tudi z več kot 64 milijoni evrov nujne pomoči. Prvo pomoč prek humanitarnega mostu je dostavila 13. avgusta.