Izraelska vojska pripravlja orožje v bližini meje med Gazo in Izraelom. Foto: Reuters
Izraelska vojska pripravlja orožje v bližini meje med Gazo in Izraelom. Foto: Reuters

Hamasove rakete so pristale v izraelski pokrajini Eškol blizu Gaze. Ubita sta bila dva tajska delavca, še osem ljudi je bilo ranjenih, je sporočila izraelska policija.

Izraelska vojska je izvedla napade na območju Gaze in po lastnih navedbah zadela več tarč, povezanih s Hamasom, med drugim podzemne predore.

Eni najhujših spopadov v zadnjih letih trajajo že drugi teden. Ubitih je bilo 213 Palestincev, med njimi 61 otrok, 1500 ljudi je bilo ranjenih. Na drugi strani je bilo ubitih 12 Izraelcev, najmanj 300 je bilo ranjenih, povzema Al Džazira.

Protest in stavka Palestincev na Zahodnem bregu, skoraj 100 ranjenih

Palestinski protestniki evakuirajo ranjenca. Foto: Reuters
Palestinski protestniki evakuirajo ranjenca. Foto: Reuters

Na Zahodnem bregu se je medtem zbralo več tisoč Palestincev, ki so protestirali proti izraelskemu bombardiranju. Hkrati je potekala obsežna stavka, s katero so zaustavili vse gospodarske dejavnosti in izobraževanje. (Fotografije v galeriji.) Stavkali so tudi arabski prebivalci na območju Izraela in s tem izrazili podporo prebivalcem Gaze, poroča dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl.

Stavko sta podprla gibanje Hamas, ki nadzoruje Gazo, pa tudi vladajoča stranka Palestinskih oblasti (PA) Fatah. "Prvič v desetletjih vidimo, da so Palestinci sodelovali v takšni splošni stavki onstran politične ločnice," je poročala dopisnica Al Džazire Nida Ibrahim.

V spopadih z izraelsko policijo je bilo ranjenih 97 Palestincev, je sporočil palestinski Rdeči polmesec. Hospitaliziranih je bilo 70 ljudi, pet jih je v kritičnem stanju. Izraelska policija je blizu nezakonite judovske naselbine Beit El posredovala s pravimi naboji. Pri tem je bil ubit 25-letnik, ustreljenih je bilo 26 Palestincev.

Stavke Palestincev in Arabcev v Izraelu

Izrael odprl in zaprl mejni prehod z Gazo

Izrael je medtem odprl enega od mejnih prehodov z Gazo. Na območje so med prečkanjem tovornjakov s pomočjo mednarodnih humanitarnih organizacij prileteli izstrelki, zato so izraelske oblasti prehod znova zaprle, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mednarodni pozivi k pomiritvi

Vrstijo se pozivi k prekinitvi ognja iz mednarodne skupnosti. V torek se je francoski predsednik Emmanuel Macron v prizadevanjih za zagotovitev prekinitve spopadov pogovarjal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem in jordanskim kraljem Abdulahom II.

Janša: Muslimanska skupnost s podporo teroristom dela veliko napako; Logar: Kritike so neutemeljene

Z jordanskim kraljem se je pogovarjala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. "Strinjala sta se, da je treba podpirati pobude za hitro premirje, da se ustvarijo pogoji za nadaljevanje političnih pogajanj," je sporočil njen tiskovni predstavnik.

Vse članice EU-ja razen Madžarske pozivajo k premirju

"Prioriteta je takojšnje prenehanje nasilja in implementacija premirja," je po srečanju zunanjih ministrov članic Evropske unije sporočil prvi diplomat Unije Josep Borrell. Dodal je, da so izjavo podprle vse članice razen Madžarske.

Borrell je poudaril, da je nasilje povzročilo veliko smrtnih žrtev, med njimi je veliko žensk in otrok, kar je nesprejemljivo.

Znova je obsodil napade palestinskega gibanja Hamas na civilno prebivalstvo v Izraelu in poudaril pravico Izraela, da se brani. Hkrati je navedel, da mora biti odziv sorazmeren in v skladu z mednarodnim pravom.

Samo politična rešitev lahko prinese mir, tako da je po ustavitvi nasilja ključno utreti pot vnovičnemu zagonu mirovnega procesa, ki je že predolgo v zastoju, je še poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik Unije.

Protest Palestincev na Zahodnem bregu. Foto: Reuters
Protest Palestincev na Zahodnem bregu. Foto: Reuters

Logar se je zavzel za politično rešitev spora na načelu dveh držav

Slovenijo je na izrednem virtualnem zasedanju, kjer so razpravljali o vlogi Unije v prispevanju k ustavitvi nasilja in k premikom v prizadevanjih za trajno rešitev napetosti med Izraelci in Palestinci, zastopal zunanji minister Anže Logar.

Ob začetku je na Twitterju sporočil, da Slovenija izraža solidarnost z Izraelom glede raketnih napadov Hamasa in da poziva k enotnemu glasu EU-ja, prekinitvi ognja in preprečitvi nadaljnjih civilnih žrtev. Poudaril je tudi, da mora biti EU dejaven pri iskanju mirne rešitve.

Ministri EU-ja za ustavitev nasilja med Izraelci in Palestinci

Z zunanjega ministrstva so po zasedanju sporočili, da so ministri pozvali k takojšnji prekinitvi nasilja in zaščiti civilnega prebivalstva ter se pri tem zavzeli za dejavno vlogo EU-ja v procesu umirjanja razmer.

Logar je po navedbah ministrstva izrazil zaskrbljenost nad raketnimi napadi Hamasa, razmerami v Izraelu in Palestini ter stopnjevanjem nasilja, ki je nesprejemljivo in se mora končati, da se preprečijo nadaljnje žrtve med civilnim prebivalstvom.

Prav tako je slovenski minister izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti vpliva dogajanja na mir in stabilnost v regiji ter poudaril, da je politična rešitev izraelsko-palestinskega spora na podlagi pogajanj edina mogoča za dosego pravičnega in dolgotrajnega miru, ki bo temeljil na načelu dveh držav.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je pred srečanjem sporočil, da Nemčija poziva h koncu spopadov, namenili pa bodo tudi 40 milijonov evrov za humanitarno pomoč, poroča Al Džazira.

Turški veleposlanik v Avstriji na zagovor

Avstrijsko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo turškega veleposlanika, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v ponedeljek ostro kritiziral Avstrijo zaradi njene odločitve, da v znak solidarnosti z Izraelom na pročelje vladnih poslopij izobesi izraelsko zastavo.

Avstrijska vlada je izraelsko zastavo na poslopjih vlade in zunanjega ministrstva izobesila v petek. Kancler Sebastian Kurz je ob tem ostro obsodil napade proti Izraelu z območja Gaze. Zastavo sta izobesila tudi slovenska vlada in češki predsednik Miloš Zeman.

Avstrijska poteza je bila deležna ostre kritike od Erdogana, ki je v ponedeljek dejal, da zaradi tega obsoja Avstrijo. "Zdi se, da avstrijska država poskuša s tem doseči, da bi muslimani plačali ceno za njeno vlogo v holokavstu," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je ostro zavrnil njegove besede in dodal, da se tako bližnjevzhodni konflikt ne bo rešil. Ob tem je branil politiko Avstrije in poudaril, da je Hamas teroristična organizacija. "S tovrstnim napadom na vlade, kot je avstrijska, ki zaradi terorja stojijo ob strani Izraelu, turški politiki znova dokazujejo svoje grozljivo razumevanje prava. Namesto da priliva olja na ogenj, je Turčija pozvana, naj prispeva k zmanjšanju napetosti," je dodal po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.

ZDA blokirale izjavo VS ZN, a Biden podprl prekinitev ognja

Ameriški predsednik Joe Biden je izrazil podporo prekinitvi ognja. Da ostajajo zavezani iskanju čim prejšnje ustavitve nasilja po diplomatski poti, je znova zatrdil tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, čeprav so ZDA v ponedeljek že tretjič v tednu dni blokirale osnutek izjave Varnostnega sveta ZN-a, ki bi obsodila izraelske napade na Gazo in pozvala h koncu spopadov.

ZDA so tesen zaveznik Izraela. Vsako leto mu namenjajo ogromno vojaške pomoči. Biden je že nekajkrat zavrnil pozive Varnostnega sveta h koncu spopadov. Foto: Reuters
ZDA so tesen zaveznik Izraela. Vsako leto mu namenjajo ogromno vojaške pomoči. Biden je že nekajkrat zavrnil pozive Varnostnega sveta h koncu spopadov. Foto: Reuters

Zadnji osnutek izjave Varnostnega sveta so v nedeljo zvečer pripravile Kitajska, Norveška in Tunizija. Šlo je za poziv, naj Izrael konča svojo ofenzivo na Gazo, ozemlje z dvema milijonoma prebivalcev, ki je pod njegovo okupacijo, in za poziv k umiritvi položaja, koncu nasilja, spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava vključno z zaščito civilistov, še posebej otrok. Do zdaj jih je bilo namreč v Gazi ubitih 61, v Izraelu pa dva.

Izjava izraža tudi globoko zaskrbljenost zaradi krize in napovedi prisilnih izselitev palestinskih družin v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu. Nasprotuje vsem enostranskim ukrepom in pozdravlja mednarodna prizadevanja za umiritev položaja ter izraža podporo rešitvi dveh držav, torej vzpostavitvi palestinske države ob Izraelu.

Norveška delegacija pri ZN-u je v ponedeljek sporočila, da se položaj na terenu še naprej poslabšuje, nedolžni civilisti še naprej umirajo, zato je treba sovražnosti nemudoma končati.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je dejala, da menijo, da je trenutno "najkonstruktivnejši pristop, ki ga lahko imajo", voditi "pogovore v zakulisju", poroča BBC.

Medtem ko so izraelske sile v Gazi ubile najmanj 212 ljudi, od tega 61 otrok, okoli 1500 pa je ranjenih, iz Izraela poročajo o desetih smrtnih žrtvah raket palestinskega gibanja Hamas, vključno z dvema otrokoma. Izrael pa je v tem času tudi na zasedenem Zahodnem bregu ubil najmanj 13 Palestincev.

Tiskovni predstavnik ZN-a Stephane Dujarric je poudaril, da je potreben trden in enoten glas Varnostnega sveta, ki bo imel nekaj teže.

V Gazi je bilo do zdaj ubitih 212 ljudi, v Izraelu pa 10. Foto: Reuters
V Gazi je bilo do zdaj ubitih 212 ljudi, v Izraelu pa 10. Foto: Reuters

ZDA javno za mir, v ZN-u pa glasujejo proti

Diplomati na ZN-u so presenečeni nad ameriško blokado osnutka, ki pravi to, kar Američani sami govorijo javno in za zaprtimi vrati.

Predsednik ZDA Joe Biden sicer trdi, da dela za kulisami, zunanji minister Antony Blinken pa je med obiskom Danske v ponedeljek dejal, da podpirajo vsako diplomatsko pobudo v smeri prekinitve spopadov. "Vendar pa je na koncu od sprtih strani odvisno, ali bosta želeli prekinitev ognja," je dejal.

ZDA so najtesnejši zaveznik Izraela. Med drugim mu vsako leto namenijo 3,8 milijarde dolarjev vojaške pomoči, gre pa za dogovor, ki ga je z Izraelom sklenila vlada ameriškega predsednika Baracka Obame. ZDA so medtem napovedale še prodajo vodenih raket Izraelu v vrednosti 735 milijonov dolarjev. Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je potezo že obsodila. V organizaciji opozarjajo, da bi lahko Izrael to orožje uporabil za izvajanje "vojnih zločinov" in da ZDA tvegajo, da bodo s tem dodatno spodbudile "napade na civiliste".

Medtem je Biden po poročanju BBC-ja izrazil svojo podporo prekinitvi ognja. V pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem je dejal, da ZDA sodelujejo z Egiptom in drugimi državami glede vprašanja končanja sovražnosti.

Kot je sporočila Bela hiša, je Biden "spodbudil Izrael, naj naredi, kar lahko, da zaščiti nedolžne civiliste". Izrael za veliko število palestinskih civilistov, ki so jih ubile njegove sile, pravi, da tega niso storili namerno.

V Gazi uničenih 40 šol in štiri bolnišnice

Združeni narodi medtem opozarjajo tudi na uničenje infrastrukture v obubožani Gazi. Po podatkih svetovne organizacije je bilo tam v zadnjih nekaj dneh "popolnoma ali delno uničenih" 40 šol in štiri bolnišnice.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporoča, da se morajo vsi napadi na zdravstvo takoj končati.

Izrael bombardiral jug Libanona

Izraelska vojska je medtem sporočila, da je v ponedeljek s topništvom napadla Libanon kot odgovor na raketni napad iz te države, ki pa ni zadel ciljev v Izraelu.

"Zaznali smo šest spodletelih poskusov iz Libanona, ki niso dosegli izraelskega ozemlja. Topništvo je odgovorilo v smeri napadov," je sporočila izraelska vojska. Po navedbah virov v libanonski vojski so bile z juga Libanona proti Izraelu izstreljene tri rakete.

Razmere so več ur po raketnem napadu po navedbah misije Združenih narodov na jugu Libanona mirne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Gre za drugi raketni napad iz Libanona proti Izraelu v zadnjem tednu. Z juga Libanona v bližini palestinskega begunskega taborišča so bile prejšnji teden proti Izraelu prav tako izstreljene tri rakete, ki pa so po navedbah izraelske vojske pristale v morju.

O napetostih na Bližnjem vzhodu tudi zunanji ministri EU-ja