Protesti proti reformi potekajo že več tednov. Foto: Reuters
Protesti proti reformi potekajo že več tednov. Foto: Reuters

Po poročanju lokalnih medijev so oblasti po vsej državi razporedile več tisoč policistov, aretiranih pa je bilo 14 protestnikov.

V Tel Avivu so demonstranti mahali z izraelskimi zastavami in blokirali avtocesto, ki vodi do Jeruzalema, in poti do mednarodnega letališča Ben Gurion v bližini mesta.

S tem so želeli preprečiti odhod predsednika vlade Benjamina Netanjahuja v Italijo, kjer ga danes pričakujejo na obisku, vendar se je izraelski premier na letališče namesto z avtomobilom odpravil s helikopterjem, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Izrael je obiskal ameriški obrambni minister Austin. Na sliki z izraelskim kolegom Galantom. Foto: Reuters
Izrael je obiskal ameriški obrambni minister Austin. Na sliki z izraelskim kolegom Galantom. Foto: Reuters

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, leta 2007 obsojen podpore teroristični organizaciji, je policiji naročil, naj protestnikom prepreči blokiranje cest. "Lahko demonstrirate in kričite, to je demokracija. Toda anarhije ne bomo dopuščali. Ne bom dovolil, da se uničijo življenja 70.000 ljudi," je dejal in se pri tem skliceval na ocenjeno število potnikov, ki naj bi danes odpotovali z letališča Ben Gurion.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin, ki je v nedeljo začel turnejo po Bližnjem vzhodu, se je medtem v bližini letališča sestal z Netanjahujem in izraelskim obrambnim ministrom Joavom Galantom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Cilj reforme omejiti moč vrhovnega sodišča

V Izraelu že več tednov potekajo protesti proti pravosodni reformi, ki jo je pripravila skrajno desna vlada. Reforma je sprožila množične obtožbe, češ da bodo zakonodajalci z njo dobili skoraj nenadzorovano oblast. Kritiki so izrazili tudi bojazen, da bo reforma Netanjahuju omogočila, da se izogne obsodbi na sojenju zaradi korupcije.

Netanjahu in njegovi zavezniki trdijo, da je reforma potrebna za odpravo neravnovesja moči med izvoljenimi poslanci in vrhovnim sodiščem. Cilj reforme je namreč povečati moč parlamenta in znatno omejiti možnosti vrhovnega sodišča, da razveljavi zakone in vladne odločitve. Z reformo želijo vladi zagotoviti dejanski nadzor nad imenovanjem vrhovnih sodnikov.

Kljub protestom proti reformi ta nadaljuje svojo pot in bi lahko bila po skrajšanem postopku potrjena do aprila.