60-letni Avigdor Lieberman, ki se je rodil v Moldaviji, je od leta 2016 vodil obrambno ministrstvo, pred tem pa je bil tudi minister za zunanje zadeve in podpredsednik vlade. Foto: EPA
60-letni Avigdor Lieberman, ki se je rodil v Moldaviji, je od leta 2016 vodil obrambno ministrstvo, pred tem pa je bil tudi minister za zunanje zadeve in podpredsednik vlade. Foto: EPA
Gibanje Hamas in druge skupine v Gazi so sporočile, da bodo prekinitev ognja spoštovale, dokler ga bo spoštoval tudi "sionistični sovražnik". Foto: Reuters
Zaradi prekinitve ognja so se šolarji na jugu Izraela in na območju Gaze vrnili v šolske klopi. Foto: Reuters

Privolitev Izraela v začasno prekinitev ognja – spopadi so bili najhujši po letu 2014 – je Lieberman označil za "predajo terorizmu". Po njegovih besedah je takšna odločitev močno oslabila konservativno vlado premierja Netanjahuja. "Če bi ostal na položaju, ne bi mogel pogledati prebivalcem na jugu države v oči," je dodal Lieberman, ki se je ob tem skliceval na palestinske raketne napade pred sklenjenim torkovim (začasnim) premirjem. Prav tako je bil Lieberman kritičen glede poskusov sklenitve dolgoročnega premirja s Hamasom, piše BBC.

Na pobudo Egipta je gibanje Hamas v torek napovedalo, da bo sprejelo začasno premirje in ga spoštovalo, če bo enako storila tudi nasprotna stran. Iz izraelskega obrambnega ministrstva so sprva sporočili, da so vojski naročili, naj nadaljuje napade, toda pozneje je Lieberman zatrdil, da je tudi izraelska stran sprejela odločitev za prekinitev ognja, ki pa je, kot je dodal, ne podpira.

Liebermanova stranka zapušča vladno koalicijo
Lieberman je dejal, da bo hkrati z njegovim odstopom, ki bo začel veljati 48 ur za tem, ko ga je uradno predložil Netanjahuju, iz vladne koalicije izstopila tudi njegova stranka, skrajno desna Izrael Beitenu. Posledično bo vladna koalicija imela leto pred naslednjimi volitvami le 61 od 120 sedežev v parlamentu.

V domovini in znotraj vlade se je Netanjahu zaradi začasne prekinitve ognja znašel pod plazom kritik, svoji odločitvi pa je premier stopil v bran. Ustavitvi napadov je podobno nasprotoval tudi drugi ključni član vlade, minister za izobraževanje Naftali Benet, premierja pa je napadla tudi opozicija.

Netanjahu naj bi raje ugodil Hamasu, kot pa ga skušal odstraniti, saj naj bi se bal praznine, ki bi po njem ostala v Gazi, pa tudi morebitne nezmožnosti judovske države, da prevzame odgovornost za varnost na tem območju, s katerega se je umaknila leta 2005. Za prekinitev ognja naj bi na zasedanju varnostnega kabineta premierja prosili tako predstavniki vojske kot varnostnih služb, so poročali izraelski mediji.

Netanjahu: Sovražnik prosil za prekinitev ognja
Izraelski premier je v odgovor poudaril, da je v kriznih razmerah sprejemanje odločitev glede varnosti ključno, javnost pa ne more vedno biti poučena glede zadev, "ki jih moramo prikriti našim sovražnikom". Pristavil je, da "so naši sovražniki prosili za prekinitev ognja, ker dobro vedo, zakaj."

Premirje je začelo veljati, potem ko so Palestinci v ponedeljek in torek v Izrael izstrelili več kot 400 raket, izraelska vojska pa je odgovorila z več kot 150 letalskimi napadi na tarče oboroženih palestinskih gibanj. Umrlo je najmanj osem ljudi. O razmerah v Gazi je v torek zvečer za zaprtimi vrati razpravljal Varnosti svet Združenih narodov, a se je po navedbah diplomatskih virov razšel brez dogovora.