Posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Geir Pedersen je začetek dela odbora označil za zgodovinskega. Dejstvo, da sta sprti strani soglašali, da se prvič po skoraj devetih letih konflikta skupaj usedeta za mizo, je "močno znamenje upanja za Sirce vsepovsod", je dejal Pedersen 150 delegatom.

Pozval jih je k potrpežljivosti in vztrajnosti ter pripravljenosti na kompromise in h konstruktivnemu pristopu. Priznal je, da se zaveda, da jim ni lahko biti skupaj v istem prostoru, da pa se morajo zavedati, da bi ti pogovori lahko tlakovali pot za širši mirovni proces, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Odprto sicer ostaja vprašanje, kaj bo ustavni odbor dejansko lahko dosegel. Nima postavljene časovnice, vsa dopolnila ustave pa morajo za sprejem imeti najmanj 75-odstotno podporo.

Člani odbora, v katerem je po 50 predstavnikov vlade, opozicije in civilne družbe, morajo najprej oblikovati delovne skupine za posamezna ustavna vprašanja. Odbor bo nato na zasedanjih obravnaval njihove predloge, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Opozicija zahteva povsem novo ustavo

Na terenu močno oslabljena opozicija vztraja pri oblikovanju nove ustave, medtem ko je vlada predsednika Bašarja Al Asada, ki nadzira 60 odstotkov ozemlja države, po ocenah poznavalcev pripravljena samo na morebitne amandmaje veljavne ustave iz leta 2012. Sirski zunanji minister Valid Al Mualem je pred tedni dejal, da bodo v odboru govorili samo o veljavni ustavi.

Poznavalci zato opozarjajo, da želi Al Asad sodelovanje v odboru uporabiti za normalizacijo odnosov z mednarodno skupnostjo in posledično odpravo sankcij, saj s položaja močnejšega ni pripravljen na bistvene spremembe ustave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Al Asad je na sodelovanje pri reviziji ustave pristal pod pritiskom zaveznice Rusije, ki si želi normalizacijo odnosov med vlado v Damasku in mednarodno skupnostjo ter dati legitimnost svojim dogovorom s Turčijo.

V vojni umrlo več kot 370.000 ljudi

Sprememba ustave je osrednji del prizadevanj Združenih narodov za končanje vojne v Siriji, v kateri je bilo od leta 2011 ubitih več kot 370.000 ljudi, milijoni pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Združeni narodi si prizadevajo tudi za pripravo volitev v Siriji pod njihovim nadzorom.

Rusija in Iran, zaveznici vlade v Damasku, ter Turčija, zaveznica sirske opozicije, predstavljajo ustavni odbor kot priložnost za gradnjo zaupanja med sprtimi stranmi ter korak k širšemu političnemu procesu, ki bi lahko pripeljal do konca konflikta. Tudi ZN upa, da bo delo odbora odprlo pot politični rešitvi konflikta.

Prejšnji poskusi pogajanj med stranema pod okriljem ZN-a so propadli.