Iran je napovedal povračilne ukrepe zoper ZDA po ameriškem atentatu na iranskega generala v Iraku. Na fotografiji iranski predsednik Hasan Rohani. Foto: Reuters
Iran je napovedal povračilne ukrepe zoper ZDA po ameriškem atentatu na iranskega generala v Iraku. Na fotografiji iranski predsednik Hasan Rohani. Foto: Reuters

"ZDA morajo vedeti, da so njihovi interesi in varnost v regiji v nevarnosti in da nihče ne more ubežati posledicam tega velikega zločina," je dejal Rohani v uro trajajočem telefonskem pogovoru z Macronom.

Iranski predsednik je dejal, da so Američani z atentatom na Solejmanija naredili veliko strateško napako. Po njegovem mnenju bi imel uboj lahko nasproten učinek od ameriških pričakovanj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ta zločin je bolj kot kadar koli okrepil enotnost in solidarnost iranskega naroda in tudi iraškega naroda," je Rohani povedal francoskemu predsedniku. "Islamska republika Iran si ne želi vojne in negotovosti v regiji, vendar ne bo oklevala pri obrambi svojih pravic in suverenosti," je dodal.

Pompeo se spreneveda, da Trump ni napovedal izvajanja vojnih zločinov v morebitnem ameriškem napadu na Iran. Foto: Reuters
Pompeo se spreneveda, da Trump ni napovedal izvajanja vojnih zločinov v morebitnem ameriškem napadu na Iran. Foto: Reuters

Solejmani, poveljnik elitne enote iranske revolucionarne garde Kuds, je bil po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa prejšnji petek ubit v napadu ameriškega brezpilotnega letala na bagdadskem letališču. Po likvidaciji so se še dodatno zaostrile napetosti med Iranom in ZDA.

V Teheranu so napovedali ostro maščevanje, Trump pa je zagrozil z napadi na 52 tarč v Iranu, tudi kulturnih krajev, če bo prišlo do napadov na ameriško osebje ali lastnino. Napadi na kulturne objekte sicer predstavljajo vojni zločin.

Pompeo po atentatu: Spoštovali bomo mednarodno pravo

Po atentatu v Bagdadu, ki je razjezil tudi iraške oblasti, in Trumpovih grožnjah o uničevanju iranskih kulturnih objektov je ameriški zunanji minister Mike Pompeo na novinarski konferenci zagotovil, da ZDA ne bodo kršile mednarodnega vojnega prava.

"Vsako tarčo, ki jo obravnavamo, vsako prizadevanje v tej smeri bo vedno potekalo znotraj mednarodnega vojnega prava. Delam pri teh projektih in sem prepričan o tem," je novinarjem dejal Pompeo.

Trump je sprva tvitnil, da imajo ZDA na muhi 52 iranskih tarč, toliko kot je bilo v 80. letih prejšnjega stoletja ameriških talcev 444 dni zaprtih v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu, med njimi pa so tudi kulturni objekti. Po kritikah iz vsega sveta je Trump ponovil, da bi ameriške sile uničevale tudi kulturne objekte v Iranu.

Po Trumpovi omembi simbolične številke 52 je Iran opozoril na številko 290. Toliko civilistov je namreč leta 1988 ubila ameriška vojska pri sestrelitvi iranskega potniškega letala.

Pompeo je sicer dodal še, da je iranski vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej kriv za uničevanje perzijske kulture, ne pa ZDA. "Tej bogati kulturi, polni zgodovine in intelekta, so preprečili nadaljevanje. Pravo tveganje za perzijsko kulturo ne prihaja iz ZDA," je dejal Pompeo.

V Iraku je v okviru Nata in partnerskih držav nameščenih okoli 500 vojakov. Foto: EPA
V Iraku je v okviru Nata in partnerskih držav nameščenih okoli 500 vojakov. Foto: EPA

Nato umika del sil iz Iraka

Po ameriški likvidaciji vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija v Bagdadu postajajo razmere negotove tudi za Nato. Del enot, ki pod vodstvom Nata usposabljajo iraške varnostne sile, bodo premestili. Umik Natovih vojakov že poteka, tako so med drugim v Kuvajt že prepeljali hrvaški kontingent, je pred tem poročal tudi nemški tednik Der Spiegel.

V druga oporišča bodo premestili tudi romunske vojake, ki so na Natovi misiji v Iraku, so sporočili z romunskega obrambnega ministrstva. Ob tem niso navedli, ali bodo zapustili Irak.

"Varnost naših ljudi je za nas prioriteta," je dejal predstavnik Nata. Zato so se odločili za začasno premestitev dela enot na različne kraje v Irak in zunaj njega. Točnih podrobnosti iz varnostnih razlogov ni navedel, je pa zagotovil, da bo Nato ohranil svojo prisotnost v državi.

Zavezništvo je že konec preteklega tedna začasno ukinilo usposabljanje iraških varnostnih sil.

Nemci bodo zaradi varnosti del vojakov iz Iraka začasno premestili. Foto: EPA
Nemci bodo zaradi varnosti del vojakov iz Iraka začasno premestili. Foto: EPA

Med drugim je predtem Nemčija napovedala umik dela svojih enot, ki v tej državi delujejo v okviru koalicije držav proti t. i. Islamski državi (IS). Približno 30 vojakov bo iz Bagdada in Tadžija premestila v Jordanijo in Kuvajt.

Za umik dela svojih enot se je odločila po tem, ko je iraški parlament sprejel resolucijo, v kateri je pozval vlado, naj prekine sporazum z mednarodno koalicijo proti IS-ju.

"Nemški vojaški kontingent se bo začasno zmanjšal, saj bo 30 izmed 130 vojakov iz Iraka premeščenih v sosednje države," sta v pismu zapisala nemški zunanji minister in obrambna ministrica, Heiko Maas in Annegret Kramp-Karrenbauer, poroča Deutsche Welle.

Hrvaški vojaki iz Bagdada v Kuvajt

Medtem je tudi Hrvaška sporočila, da so svoje vojake iz Bagdada premestili v Kuvajt. V skladu z odločitvijo zveze Nato, ki je v ponedeljek sporočila, da je začasno ustavila usposabljanja v Iraku, so iz Bagdada v Kuvajt premestili 14 pripadnikov hrvaške vojske, ki so na varnem, je sporočilo hrvaško obrambno ministrstvo. Sedem pripadnikov drugega kontingenta, ki so končali misijo, pa se bo vrnilo domov.

Iz ameriškega vojaškega oporišča v Bagdadu so se ponoči v dogovoru zveze Nato umaknili tudi pripadniki italijanskih oboroženih sil, poroča La Stampa. V oporišču je bilo nameščenih približno 50 italijanskih karabinjerjev, ki so v okviru mednarodne koalicije urili iraške enote.

Slovenski vojaki ostajajo na severu Iraka

Francija, ki prav tako sodeluje v koaliciji, pa je napovedala, da za zdaj še ne namerava umakniti svojih enot, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal vladni vir.

Obrambni minister Florence Parly je medtem tvitnil, da so od petka, ko so ameriške sile ubile iranskega generala, okrepili varnost svojih enot v Iraku, še vedno pa da jim je prioriteta boj proti IS-ju. Francija ima v koaliciji pod vodstvom ZDA okoli 200 vojakov, od tega okoli 160 vojakov uri iraške kolege.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v telefonskem pogovoru z iraškim premierjem Adelom Abdelom Mahdijem zagotovil pomen misije in mu obljubil, da bodo kar se da hitro obnovili urjenje.

Natova misija v Iraku se je začela oktobra 2018. V državi je nameščenih okoli 500 vojakov iz držav članic in partnerskih držav.

Več držav umika svoje enote iz Iraka
Šest slovenskih vojakov ostaja na severu Iraka