Vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej je obiskal družino ubitega generala Kasema Solejmanija. Foto: EPA
Vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej je obiskal družino ubitega generala Kasema Solejmanija. Foto: EPA

Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bil napad, ki ga je ukazal ameriški predsednik Donald Trump, preventivni ukrep, češ da naj bi Solejmani dejavno razvijal načrte za napade na ameriške diplomate in vojake v Iraku in celotni regiji.

62-letni Solejmani naj bi tudi odobril zadnji napad protestnikov na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu.

Kdo je bil Kasem Solejmani?

Vojaško kariero je Solejmani, ki se je rodil leta 1957 v revni kmečki družini v vasici na vzhodu Irana, začel s pridružitvijo iranski revolucionarni gardi leta 1979 po iranski revoluciji. Med osemletno iransko-iraško vojno se je postopoma uveljavil kot spreten poveljnik, ki je iranske čete vodil v številnih bitkah, in postal narodni heroj. Sile Al Kudsa je vodil od leta 1998. Od tedaj je imel poleg ključne vloge pri obrambi Irana tudi pomembno funkcijo pri pomoči državam v regiji v boju proti tuji okupaciji in terorizmu. S tem je bil tudi ključna figura pri širjenju iranskega vpliva v regiji.

V zadnjih letih je bil glavni strateg in poveljnik iranskih vojaških svetovalcev, ki so pomagali sirskim in iraškim četam v boju proti teroristom. Med protiterorističnim operacijam od Mosula v Iraku do Alepa v Siriji je bil pogosto prikazan v prvih vrstah. Letos je prejel najvišje iransko vojaško odlikovanje. Tako sovražniki kot zavezniki so ga označili za izjemnega vojaškega taktika. Odkar je vodil Al Kuds, je preživel več poskusov atentatov, ki so jih izvedle ameriške, izraelske in arabske agencije.

V napadu, ki ga je po poročanju BBC-ja izvedlo brezpilotno letalo, je umrl tudi namestnik poveljnika proiranske milice v Iraku Sile za mobilizacijo ljudstva (PMF) Abu Mahdi Al Muhandis. Iranska revolucionarna garda je medtem sporočila, da so ZDA izvedle napad s helikopterji.

Tiskovne agencije ter iraški in iranski mediji poročajo, da je bil napad pri letališču izveden v petek zjutraj kmalu po polnoči, ubitih pa naj bi bilo še več ljudi.

PMF trdi, da je mrtvih najmanj sedem ljudi. Al Muhandis je prišel na letališče v konvoju, da bi pričakal Solejmanija, ki je priletel iz Libanona ali Sirije.

Konvoj je prispel do tovornega dela letališča, kjer je bilo Solejmanijevo letalo, nato je vse skupaj razneslo. ZDA naj bi napad izvedle z raketo.

Iraški predsednik Barham Salih je obsodil ameriški napad v glavnem iraškem mestu.

Solejmani je vodil sile Al Kuds v Siriji, kjer podpirajo predsednika Bašarja Al Asada, in v Iraku po ameriškem napadu leta 2003. Delal je tudi kot posebni svetovalec Al Asada v boju proti t. i. Islamski državi.

Teheran napoveduje maščevanje

Iranska državna televizija je prenesla sporočilo iranske revolucionarne garde, ki pravi, da sta ubita postala mučenika. V državi so razglasili tridnevno žalovanje, na ulicah Teherana pa potekajo množični protesti proti ZDA.

Iranski zunanji minister Džavad Zarif je uboj Solejmanija obsodil kot "dejanje mednarodnega terorizma", dodal pa je, da "bodo ZDA odgovorne za vse posledice svojega odpadniškega avanturizma".

Solejmanijevo ime naj bi bilo v Iranu sinonim za nacionalni ponos. Sile Al Kudsa je vodil od leta 1998. Veljal je za drugega najmočnejšega človeka v Iranu. Foto: AP
Solejmanijevo ime naj bi bilo v Iranu sinonim za nacionalni ponos. Sile Al Kudsa je vodil od leta 1998. Veljal je za drugega najmočnejšega človeka v Iranu. Foto: AP

Iranski predsednik Hasan Rohani je dejal, da bo "čista kri Kasema Solejmanija gotovo okrepila drevo upora, združila iransko ljudstvo in naredila ameriške politike v regiji vsak dan manj učinkovite".

Vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej je napovedal, da "čaka zločince ostro maščevanje", in dodal, da je bil Solejmani "obraz mednarodnega upora" in da so ga ubili "najbolj kruti na svetu".

Hamenej je medtem že imenoval nekdanjega Solejmanijevega namestnika Esmaila Ganija na položaj vodje sil Al Kuds. Dodal je, da se delovanje teh sil ne bo spremenilo in da smrt Solejmanija ne bo preprečila "končne zmage islama nad imperialisti".

V odzivu na atentat se je na izrednem sestanku že sešel iranski svet za nacionalno varnost. Po poročilih se ga je prvič udeležil tudi ajatola Hamenej, kar naj bi poudarjalo resnost nastalih razmer.

Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost je napovedal maščevanje za smrt generala "na pravem kraju in ob pravem času". "Amerika se mora zavedati, da je bil zločinski napad na generala Solejmanija njena največja napaka v zahodni Aziji in Amerika se ne bo enostavno izognila posledicam svojih napačnih izračunov. Ti kriminalci se bodo spopadli s hudim maščevanjem (...) na pravem kraju in ob pravem času," je svet zapisal v sporočilu za javnost.

Iran ameriški atentat označil za mednarodni terorizem

Trump: Odstraniti bi ga bilo treba že pred leti

V prvem odzivu, povezanem z ameriško operacijo, je Donald Trump tvitnil le sliko ameriške zastave, pozneje pa je začel z zapisom: "Iran še nikoli ni zmagal v vojni, vendar nikoli ni izgubil na pogajanjih." Nato je nadaljeval, da je "general Solejmani v daljšem obdobju ubil ali hudo poškodoval tisoče Američanov, nameraval pa jih je ubiti še več, a je bil ujet".

"Neposredno ali posredno odgovoren za smrt milijonov ljudi. Čeprav Iran nikoli ne bo tega sposoben priznati, je bil Solejmani osovražen in so se ga v državi bali. V Iranu niso tako žalostni, kot skušajo voditelji prikazati svetu," je dodal. Zapis je končal s stavkom: "Odstraniti bi ga bilo treba že pred mnogo leti!"

Pompeo: Pomenil je grožnjo Američanom

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je po likvidaciji Solejmanija izjavil, da so ZDA "pripravljene na deeskalacijo". "Ne želimo si vojne z Iranom, vendar pa se mora Iran začeti obnašati kot normalna država in nehati podpirati teroriste v celotni regiji," je zatrdil za televizijo Fox News. "Provokacij Irana ameriška vlada ne bo gledala brez odgovora," je dejal ameriški zunanji minister in dodal, da sta Irak in Bližnji vzhod s smrtjo Solejmanija varnejša in imata boljše možnosti za življenje v miru in varnosti.

V pogovoru za CNN je povedal, da je bil Solejmani grožnja Američanom: "Ne morem veliko govoriti o teh grožnjah, vendar bi Američani morali vedeti, da so bila s predsednikovo odločitvijo, da se Solejmani odstrani z bojišča, rešena ameriška življenja." Po njegovih besedah je Solejmani "aktivno načrtoval veliko akcijo v regiji, ki bi ogrozila na stotine življenj".

Vendarle se je State Department odločil pozvati vse ameriške državljane, naj zaradi napetosti čim prej zapustijo Irak. Zaradi napadov proiranskih milic so zaprli območje ameriškega veleposlaništva v Bagdadu in pozvali Američane, naj se območju ne približujejo. Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, je več sto Američanov, ki so delali na iraških naftnih poljih, že zapustilo Irak.

ZDA bodo na Bližnji vzhod napotile dodatnih 3.000 vojakov
V Teheranu se je medtem na protestih proti
V Teheranu se je medtem na protestih proti "ameriškim zločinom" po petkovih molitvah zbralo več deset tisoč ljudi. Vzklikali so "Smrt Ameriki" in nosili fotografije Solejmanija.Foto: Reuters

Republikanci ponosni na Trumpa, demokrati kritični

Medtem so republikanci ponosno pozdravili atentat. "Pokazali smo odločnost in moč ter udarili po voditelju, ki je napadel naša suverena ameriška ozemlja," je dejal eden vodilnih republikancev v predstavniškem domu Kevin McCarthy. "Cena za uboj in poškodovanje Američanov se je drastično zvišala," je tvitnil senator Lindsey Graham, sicer tesni Trumpov podpornik.

Demokrati so Trumpa kritizirali, ker kongresa ni obvestil o napadu, atentat pa označili za nevarno eskalacijo nepotrebnega spora z Iranom, ki ji bo sledil odgovor. Kandidat za demokratsko predsedniško nominacijo Joe Biden je dejal, da je Trump pravkar vrgel palico dinamita v škatlo z vžigalicami. "Trumpova nevarna eskalacija nas pelje bližje novi katastrofalni vojni na Bližnjem vzhodu za ceno neštetih življenj in tisoč milijard dolarjev," je opozoril Bernie Sanders, ki se prav tako poteguje za demokratsko predsedniško nominacijo. Njuna tekmica v boju za nominacija Elizabeth Warren je priznala, da je Solejmani kriv za smrt številnih Američanov, vendar pa je Trumpov ukaz označila za nepremišljeno poslabšanje položaja.

ZDA nameravajo zaradi povečanih napetosti po uboju Solejmanija na Bližnji poslati še okrog 3.000 dodatnih vojakov, poročajo tuje tiskovne agencije, ki se sklicujejo na neimenovane vire v Pentagonu. Na Bližnji vzhod naj bi okrepitve poslali iz 82. zračne divizije, nameščene v oporišču Fort Bragg v Severni Karolini. Iz te divizije so v regijo poslali nekaj sto svojih enot že pred atentatom, in sicer v odgovor na napad na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu na silvestrovo. Trump, ki pravi, da želi končati neskončne ameriške vojne na Bližnjem vzhodu, je od maja lani na Bližnji vzhod poslal skupaj 14.000 dodatnih vojakov.

ZN, Moskva, Pariz, Peking zaskrbljeni

Odziv slovenskega ministrstva za zunanje zadeve

Ministrstvo za zunanje zadeve obsoja vsakršno nasilje in oborožene napade v Iraku, ki smo jim priča v zadnjih tednih. Tovrstno ravnanje povzroča tveganje za porast nasilja v celotni regiji. Nedavni dogodki v Bagdadu so skrb vzbujajoči. V tem času sta pomembna preudarnost in vztrajno prizadevanje, da se prepreči nadaljnje stopnjevanje napetosti.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po atentatu na Solejmanija izrazil "globoko zaskrbljenost zaradi zadnjih eskalacij" in poudaril, da si svet ne more privoščiti še ene vojne v Zalivu. "To je trenutek, v katerem se morajo voditelji držav maksimalno zadržati. Svet si ne more privoščiti še ene vojne v regiji", je zapisal v izjavi.

"Uboj Solejmanija je bila avanturistična poteza, ki bo okrepila napetosti v vsej regiji," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorili na ruskem zunanjem ministrstvu. "Solejmani je predano ščitil nacionalne interese Irana. Izražamo naše iskreno sožalje iranskemu ljudstvu," so še sporočili iz Moskve, ki je ena ključnih zaveznic Irana na Bližnjem vzhodu.

Peking je medtem pozval k zadržanosti vseh strani, "še posebej ZDA". "Kitajska je vedno nasprotovala uporabi sile v mednarodnih odnosih," je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu Geng Šuang. Pozval je tudi k spoštovanju iraške suverenosti in ozemeljske celovitosti glede na to, da je bil Solejmani ubit v napadu na bagdadskem letališču.

Tudi Kitajska velja za pomembno partnerico Irana in je glavni kupec iranske nafte. Prejšnji teden so Rusija, Kitajska in Iran v Omanskem zalivu in Indijskem oceanu izvajali tudi skupne mornariške vaje, navaja AFP.

Zaostrovanje odnosov med Iranom in ZDA

Francoska ministrica za evropska vprašanja Amelie de Montchalin je dejala, da je "svet zdaj postal nevarnejši". Napovedala je, da se bo francoski predsednik Emmanuel Macron kmalu posvetoval s ključnimi akterji na Bližnjem vzhodu.

Iransko zunanje ministrstvo je medtem poklicalo na pogovor odpravnika poslov na švicarskem veleposlaništvu v Teheranu, ki zastopa ameriške interesu v Iranu. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva v Bernu, je švicarska vlada predstavila svoje stališče glede zadeve, odpravnik poslov pa je posredoval sporočilo iz ZDA. Švica je ob tem pozvala Washington in Teheran, naj se izogibata stopnjevanju napetosti.

Berlin: ZDA so se odzvale na iranske provokacije

K zmanjšanju napetosti so pozvali tudi v Berlinu. Kot je dejala tiskovna predstavnica nemške vlade Ulrike Demmer, Nemčija z zaskrbljenostjo spremlja aktivnosti Irana v regiji. "Smo na nevarni točki in zdaj bi bilo treba trezno in zadržano umiriti razmere," je dejala.

Prizorišče ameriškega napada na bagdadsko letališče. Foto: Reuters
Prizorišče ameriškega napada na bagdadsko letališče. Foto: Reuters

"Ameriško dejanje je bil odziv na cel niz vojaških provokacij, za katere je odgovoren Iran," je še dodala in spomnila na napade na tankerje v Hormuški ožini in na savdske rafinerije, ki jih je Zahod pripisal Iranu, kar je ta zanikal. Vendarle bo treba poiskati diplomatsko rešitev, je še sporočila Ulrike Demmer. Predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je spomnil, da je bil Solejmani tudi na terorističnem seznamu EU-ja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Razmere pozorno spremlja tudi zveza Nato. Predvsem jih skrbi varnost pripadnikov, ki v Iraku pomagajo pri urjenju tamkajšnjih varnostnih sil, je sporočil tiskovni predstavnik zveze Dylan White.

Asad: Spomin na mučenika Solejmanija bo nesmrten

Na varnost Natovih vojakov je posredno opozoril tudi iraški premier Adel Abdelmahdi, ki je ameriški napad obsodil kot agresijo na Irak in nevarno zaostrovanje položaja. Američani so po njegovih ocenah flagrantno prekršili svojo vlogo pri urjenju iraških sil in boja proti džihadistom IS-ja.

Na likvidacijo iranskega generala se je odzval tudi sirski predsednik Bašar Al Asad. V sožalni brzojavki iranskemu vrhovnemu voditelju je zapisal, da sirski narod ne bo pozabil, da je Solejmani stal ob strani sirski vojski: "Spomin na mučenika Solejmanija bo ostal nesmrten v zavesti sirskega naroda."

Poostreni varnostni ukrepi v New Yorku

Ameriška oznaka iranske garde kot zagotovilo trajne sovražnosti med državama

V New Yorku so po atentatu Solejmanija in grožnji Irana s povračilnimi dejanji poostrili varnostne ukrepe, je sporočil župan Bill de Blasio. Kot ocenjuje, je napad v Bagdadu ustvaril vojno stanje, na katerega se je treba pripraviti. New York je že sicer od terorističnega napada 11. septembra 2001 v stanju povečane pripravljenosti pred nevarnostjo terorističnih napadov.

De Blasio ocenjuje, da je likvidacija vplivnega iranskega generala Solejmanija to nevarnost bistveno povečala, saj ima Iran kot država na voljo več virov kot teroristične organizacije, kot sta Al Kaida in Islamska država. Newyorški župan ni pojasnil, kakšne dodatne ukrepe so uvedli, vendar pa je prvo znamenje vedno povečana navzočnost do zob oboroženih policistov in vojakov na izpostavljenih točkah, kot so postaje javnega prevoza ter turistične in druge znamenitosti.

ZDA ubile iranskega generala Solejmanija

Izrael povišal stopnjo pripravljenosti

V Izraelu, ključnem zavezniku ZDA v regiji, se medtem že pripravljajo na morebitne povračilne ukrepe Irana, ki bi lahko doleteli tudi to državo. Na območju ob Siriji so že povišali stopnjo pripravljenosti oboroženih sil. Prav tako so okrepili varovanje svojih izpostav v tujini. V domovino se iz Aten predčasno vrača izraelski premier Benjamin Netanjahu, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Poročevalec Al Džazire iz Bagdada Osama bin Džavaid je dejal, da zadnji ameriški napad pomeni pomembno prelomnico v Iraku in na celotnem Bližnjem vzhodu. Dogodek naj bi bil tudi "velik udarec" za odnose med ZDA in Irakom.

Nekdanja uslužbenka Bele hiše za državno varnost Hillary Mann Leverett je po poročanju Al Džazire dejala, da pomeni uboj Solejmanija "razglasitev vojne" z Iranom. Po njenih besedah bi bil atentat na Solejmanija enak iranskemu atentatu na ameriškega obrambnega ministra ali poveljnika osrednjega poveljstva ameriške vojske. Ob tem je predsednik Trump napad ukazal brez razprave in odobritve kongresa, opominja Hillary Mann Leverett.

ZDA so iransko revolucionarno gardo in njene sile Al Kuds aprila lani označile za teroristično organizacijo.