Pogovora s palestinskim in izraelskim veleposlanikom za Slovenijo

11-dnevno obstreljevanje med judovsko državo in palestinsko enklavo Gazo je bilo najintenzivnejše po letu 2014, zdaj sta obe strani s pomočjo Egipta dosegli premirje.

V kakšnem položaju so Izraelci, v kakšnem Palestinci, kako konflikt vpliva na oba naroda in kje je tu Slovenija? Pogovarjali smo se z veleposlanikoma obeh držav, ki sta pristojna za našo državo.


Salah Abdel Šafi, palestinski veleposlanik za Slovenijo. Najprej o premirju, ki je omogočilo, da je Gaza vsaj malo zadihala. Konvoji humanitarne pomoči so prispeli na območje palestinske enklave.

Salah Abdel Šafi. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Salah Abdel Šafi. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Hvala. Mislim, da smo si vsi oddahnili. Zadovoljni smo, da je končno nastopilo premirje. Izraelsko bombardiranje Gaze je bilo zelo hudo. Cena, ki so jo plačali prebivalci Gaze, je bila izjemno visoka. Ubitih je bilo skoraj 260 ljudi. Med njimi je bilo približno 70 otrok in več kot 30 žensk. Civilna infrastruktura je zelo hudo poškodovana. Po podatkih Združenih narodov je dom izgubilo približno 70.000 ljudi. Zato smo zelo veseli, da smo dosegli premirje in da pristojni lahko začnejo obnavljati Gazo. Toda da bi zagotovili, da se to ne bo ponovilo, potrebujemo politično rešitev.

In prav politika, palestinska, je bilo moje naslednje vprašanje. Zadnje volitve so potekale leta 2006. Vodilni politični frakciji obvladujeta vsak svoj del palestinskega ozemlja. Na Zahodnem bregu vlada zmernejši Fatah, v Gazi pa radikalni Hamas, ki je na evropskem seznamu terorističnih organizacij.

Drži, da obstajajo razhajanja med palestinskima političnima strankama Fatah in Hamas. Pred kratkim se je poskušalo z volitvami to preseči. Sprašujete o volitvah; načrtovane so bile 22. maja, ta mesec, toda Izrael jih je v Vzhodnem Jeruzalemu preprečil oziroma Palestinci, ki tam živijo, na njih niso mogli sodelovati, zato smo jih sklenili odložiti.

Slovenija Palestine kot države ne priznava, kljub številnim političnim prizadevanjem v preteklosti. Nasprotno ima z Izraelom že od leta 1992 diplomatske odnose. Ob nedavnih napetostih je slovenska vlada po vzoru nekaterih evropskih držav v znak solidarnosti izobesila zastavo judovske države.

Reči moram, da smo bili zelo razočarani, ker je slovenska vlada med nedavno krizo na vladnem poslopju sklenila izobesiti izraelsko zastavo. Zelo smo prizadeti, saj menimo, da je to pristransko dejanje, ki priča o naklonjenosti do ene strani, do druge pa ne. Med Palestinci je bilo veliko več škode, veliko več civilnih žrtev. Zato je bilo to simbolično dejanje slovenske vlade zelo moteče za nas, Palestince. Od Slovenije pričakujemo to, kar pričakujemo od vseh evropskih držav, namreč da se zavzame za rešitev z dvema državama, da prizna, da je Izrael okupacijska sila, ki mora končati zasedbo palestinskega ozemlja, in da prizna Palestino kot državo, enakovredno državi Izrael in vsem drugim državam na svetu. To so naše želje in to pričakujemo od slovenske vlade.


In zdaj druga stran, Izrael. Ejal Sela, izraelski veleposlanik za Slovenijo. Na judovsko državo so deževale rakete, še posebej napeto je bilo na jugu Izraela. Čeprav ima država protiraketni ščit, so bile rakete usodne za 12 Izraelcev, tudi za dva otroka.

Ejal Sela. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Ejal Sela. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Hvala, vesel sem, da sem z vami. Izrael si ni želel tega spopada, toda kot vedno smo bili pripravljeni. Teroristična organizacija Hamas je izstrelila rakete. To je bil spopad med Hamasom in Izraelom, ne med Palestinci in Izraelom. Upamo, da bo premirje trajno. Skušati moramo zagotoviti, da se bo položaj zmernih predstavnikov Palestincev na tem območju močno okrepil, in poskrbeti, da bodo skrajneži, kot je Hamas, še naprej slabeli.

Judovska država se spopada z napetostmi, ki ne prihajajo zgolj od zunaj. Veliko trenja je v zadnjem času med Arabci, ki v Izraelu predstavljajo okoli 20 odstotkov celotnega prebivalstva, in Judi, ki so v Izraelu večina.

Izrael je demokracija, tako kot Slovenija in ZDA, tako kot vse evropske države. Najbrž smo edina demokracija med Rabatom in Bangladešem. V Izraelu potekajo notranje polemike o prihodnosti vlade, ki se bodo najbrž nadaljevale. Imeli smo nekaj notranjih sporov in zdaj si vsi prizadevamo, da se te rane zacelijo in da najdemo rešitev. Na izraelski televiziji lahko vidite, kako sodelujejo Judje, muslimani, Arabci, kristjani in drugi, zdravniki in medicinske sestre. To je najboljši primer.

Še komentar odnosov med Slovenijo in Izraelom?

Zelo prizadevno delamo. Že več kot štiri leta sem veleposlanik za Slovenijo. Bral sem poročila prejšnjih veleposlanikov. Tradicionalno imamo dobre odnose s Slovenijo, še iz časov pred nastankom slovenske države. Ves ta čas si prizadevamo odnose še izboljšati. Izraelci imajo radi Slovenijo. Številni se zbudijo sredi noči, da bi gledali Luko Dončića igrati košarko. To je le en primer, ki ponazarja, kako radi imajo Izraelci Slovenijo. Mislim, da so zdaj najboljši časi naših dvostranskih odnosov. Po decembrskem obisku premierja Janše v Izraelu smo okrepili stike na področju kibernetične varnosti, inovacij, uporabe Luke Koper, vlaganj, umetne inteligence. To je le nekaj primerov. Zelo smo hvaležni za solidarnost vlade in večine Slovencev do Izraela. Trudimo se obnoviti sodelovanje med državama na področjih letalstva in turizma. Želimo si, da bi Slovenci obiskali Sveto deželo, Izraelci pa uživali v lepotah Soče, Blejskega jezera in drugih slovenskih biserov.