Izraelski napadi so razselili več kot 100.000 ljudi v Gazi, kjer je večina prebivalcev beguncev, pregnanih z območja današnjega Izraela, in njihovih potomcev. Foto: Reuters
Izraelski napadi so razselili več kot 100.000 ljudi v Gazi, kjer je večina prebivalcev beguncev, pregnanih z območja današnjega Izraela, in njihovih potomcev. Foto: Reuters

Na območje so že prispeli prvi tovornjaki s humanitarno pomočjo. Humanitarne organizacije so v Gazo začele dostavljati pomoč, med drugim zdravila, hrano in gorivo, potem ko je Izrael odprl prehod Kerem Šalom. Združeni narodi so sporočili, da so za pomoč območju sprostili 18,5 milijona ameriških dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po podatkih Sklada ZN-a za otroke (Unicef) je bilo svoje domove med spopadi na območju, ki je od leta 1967 pod izraelsko okupacijo, od leta 2007 pa tudi pod blokado, primorano zapustiti več kot 100.000 ljudi.

V petek so se začeli vračati domov, pri čemer oblasti v obubožani Gazi pod nadzorom Hamasa navajajo, da je 1800 stanovanjskih enot neprimernih za bivanje, 1000 pa naj bi jih bilo uničenih. Palestinske oblasti po poročanju BBC-ja ocenjujejo, da bo za obnovo porušenega potrebnih več deset milijonov dolarjev.

Ljudje so z zamikom praznovali konec ramazana, kar so preložili zaradi bombardiranja. Obiskovali so tudi tiste, ki so v napadih izgubili svojo sorodnike.

Biden: Dve državi sta edini odgovor

Ameriški predsednik Joe Biden je v petek zatrdil, da je edina rešitev za bližnjevzhodni konflikt vzpostavitev palestinske države ob Izraelu. "Ni spremembe v moji zavezanosti varnosti Izraela in pika, ni spremembe," je poudaril Biden. Vendar pa je še vedno potrebna rešitev dveh držav. "To je edini odgovor, edini odgovor," je poudaril. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sicer večkrat zatrdil, da ne bo dopustil nastanka palestinske države.

Kritiki predloga o dveh državah sicer poudarjajo, da je ta rešitev zaradi prepredenosti okupiranega Zahodnega brega z nezakonitimi judovskimi naselbinami, že leta neizvedljiva.

Poudaril je še, da dokler regija ne bo "nedvoumno" priznala obstoja Izraela, ne bo miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob tem je sporočil, da je Izraelce pozval, naj končajo spopade med skupnostmi v Jeruzalemu. Obljubil pa je tudi pomoč pri organizaciji obnove Gaze, ki je bila v zadnjih napadih močno poškodovana.

Reševalci še iščejo morebitne preživele

Reševalci si medtem prizadevajo doseči morebitne preživele, ki bi bili še vedno ujeti pod ruševinami. Tiskovna predstavnica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Harris je opozorila na možnost, da bodo zdravstvene ustanove preplavili tisoči poškodovanih, in pozvala k takojšnjim pošiljkam zdravstvene opreme in napotitvi osebja.

V Izraelu so se medtem iz zaklonišč, kamor so se zatekli pred raketnim obstreljevanjem iz Gaze, vrnile številne družine. Oblasti so odpravile omejitve, povezane z izrednimi razmerami, in v nedeljo naj bi se znova odprle šole, piše BBC.

Bombardiranje Gaze in izstrelitve raket na Izrael so se začeli 10. maja po posredovanju izraelskih sil na območju mošeje Al Aksa v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu in napetostih ob postopkih prisilnih izselitev palestinskih družin iz soseske Šejk Džara v okupiranem delu Jeruzalema.

Gibanje Hamas je po svarilu Izraelu, naj se umakne s prizorišča napetosti, začelo raketno obstreljevanje izraelskega območja, Izrael pa je sprožil uničujoče napade na Gazo.

V Gazi ubitih 248 ljudi, v Izraelu 13

Na območju palestinske enklave ob Sredozemskem morju je bilo po podatkih tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva ubitih najmanj 248 ljudi, vključno s 66 otroki in 39 ženskami. Najmanj 1910 ljudi je ranjenih. Izraelski napadi so povzročili tudi ogromno škodo na civilni infrastrukturi.

Izrael medtem sporoča, da je ubil najmanj 225 borcev Hamasa, tudi 25 poveljnikov, medtem ko sam Hamas ne navaja števila ubitih med svojimi pripadniki.

V Izraelu je bilo po navedbah izraelskih zdravstvenih oblasti ubitih 12 ljudi, vključno z dvema otrokoma in izraelskim vojakom. Med ubitimi so tudi trije tuji delavci, poroča Al Džazira.

Po enajstih dneh medsebojnega obstreljevanja je v petek ob 2. uri po lokalnem času začela veljati prekinitev ognja, pri dosegi katere je posredoval Egipt.

Nasilje tudi po premirju

Izraelski varnostni kabinet je sporočil, da je soglasno glasoval za "vzajemno in brezpogojno premirje", Hamasov tiskovni predstavnik Abdel Latif Al Kanu pa je dejal, da je gibanje postavilo pogoje. Med drugim zahtevajo konec prisilnih izselitev Palestincev iz soseske Šejk Džara in konec vdorov izraelskih sil na območje mošeje Al Aksa.

Tudi po premirju so izraelske sile sicer spet vdrle na območje mošeje in zoper tam zbrane Palestince uporabile solzivec, naboje, prevlečene z gumo in zvočne granate.

Palestinci na Zahodnem bregu in v Izraelu so v ponedeljek sprožili splošno stavko. Med protesti zoper okupacijo so izraelske sile na Zahodnem bregu v zadnjih tednih ubile najmanj 28 Palestincev, več tisoč ljudi je poškodovanih, poroča Al Džazira.

Humanitarna pomoč v Gazo